Glavni tožilec haaškega sodišča Luis Moreno-Ocampo je sodišče zaprosil za izdajo naloga za aretacijo sudanskega predsednika, saj naj bi sodišču predstavil zadostne dokaze, da je Al Bašir v Darfurju v zadnjih petih letih pobil 35.000 ljudi in uporabljal posilstvo kot orožje, ter tako zagrešil genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine. Obtožnica Al Baširja tako v treh točkah bremeni genocida, v petih zločinov proti človečnosti, v dveh pa umora.
Sodniki naj bi za preučitev dokazov, preden bodo sprejeli odločitev o izdaji naloga za aretacijo, potrebovali več mesecev. Tožilec je povedal, da bi z aretacijo preprečili počasno umiranje 2,5 milijona ljudi, ki so morali zapustiti domove v Darfurju in ki jih še vedno napadajo milice, ki imajo podporo sudanske vlade. "Genocid je načrtovan zločin - ni nam treba čakati, da vsi ti ljudje umrejo," je povedal Moreno-Ocampo.
Možnosti sodišča so majhne
Moreno-Ochampo je tako prvič v zgodovini mednarodnega kazenskega sodišča vložil obtožnico proti predsedniku države, ki še vedno zaseda ta položaj. Pred sodiščem sta se pred njim že pojavila predsednik Liberije Charles Taylor in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, a sta že sklenila svoji predsedniški karieri. Možnosti, da bi Al Bašir resnično prišel v Haag, so zelo majhne, saj Sudan ne priznava jurisdikcije kazenskega sodišča in mu ne želi izročiti osumljencev za vojne zločine.
Odzivi z vseh strani
Na potezo haaškega tožilca se je že odzvala sudanska vlada. Tiskovni predstavnik vlade je povedal, da ima Sudan obtožbo za nično, ter že zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, če bodo primer prenesli pred Združene narode. Odzvala se je tudi Afriška unija, v njenem imenu je Tanzanija Mednarodno kazensko sodišče pozvala, naj prekliče pozive po aretaciji sudanskega predsednika. Vodstvo Afriške unije je izrazilo tudi zaskrbljenost, da bi izdaja naloga za aretacijo lahko oslabila mirovna prizadevanja v Sudanu.
Sudansko vlado je k sodelovanju in spoštovanju odločitev pozval generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je v imenu Evropske unije dejal, da bi moral sudanski predsednik spoštovati odločitev sodišča v Haagu. Arabska liga je napovedala, da se bodo njeni predstavniki na kriznih pogovorih sešli v sredo v Kairu in razpravljali o odnosih med Sudanom in Mednarodnim kazenskim sodiščem, iz Bele hiše pa so sporočili, da bodo preučili prošnjo haaškega tožilca, a ob tem poudarili, da niso del Mednarodnega kazenskega sodišča.
V Sudanu poostrili varnostne ukrepe
Ker se bojijo, da bi dejanje sodišča lahko zanetilo povračilne ukrepe, so zahodne države svoje državljane pozvale, naj omejijo potovanja v Sudan in po Sudanu, svoje varnostne ukrepe pa so močno okrepili tudi Združeni narodi, ki se bojijo, da bi Sudan lahko izgnal pripadnike mirovne misije ZN-a in Afriške unije ter pripadnike drugih človekoljubnih organizacij. Varnostne ukrepe so na svojem veleposlaništvu v Kartumu poostrile tudi ZDA.
B. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje