Začasni predsednik Malija Diouncounda Traore se je po dveh mesecih zdravljenja v Parizu, potem ko so ga uporniki huje ranili v aprilskem protestu, le vrnil domov. Pred njim je težka naloga - kako umiriti strasti v državi in ohraniti nadzor nad severnim delom Malija, kjer imajo člani teroristične mreže Al Kaida pod nadzorom kar tri večja mesta, in sicer Timbuktu, Gao in Kidal, piše BBC.
A čeprav je Traoreja na malijskem letališču ob pristanku v domovino pozdravila večtisočglava množica, številni upajo, da njegova vrnitev vendarle ne bo samo simbolična. Poleg tega, da bo moral v prihodnjih dneh oblikovati vlado narodne enotnosti, bo moral pazljivo spremljati tudi vlado, ki je bila odgovorna za odstavitev prejšnjega malijskega predsednika, Amadouja Toumanija Toureja. Tega je sicer 22. marca odstavila vojska, s položaja predsednika pa je nato tudi sam uradno odstopil, da omogoči ponovno vzpostavitev demokracije v državi.

Al Kaida novači tamkajšnje prebivalce
Kot poroča CNN, pa bi lahko severni del Malija postal pravi raj za teroriste. V tem delu države, ki so ga Tuaregi aprila letos razglasili za neodvisnega, so skrajni islamisti začeli izvajati strogo šeriatsko pravo, območje pa je že zapustilo okoli pol milijona beguncev.

CNN-ova novinarka Erin Burnett, ki se je pogovarjala z nekaterimi uporniki, je dejala, da si Al Kaida želi, da bi postal Mali njihov novi mali raj, kot je bil predtem Afganistan. Tamkajšnji prebivalci so ji zatrdili, da so jim skrajneži dali satelitske telefone in jim rekli, da jih morajo poklicati, če bodo opazili pripadnike zahodnih sil. Prav tako naj bi jih z desetkrat višjimi zneski, kot jih zaslužijo prebivalci v pokrajini Timbuktu kot pastirji, podkupovali, da se pridružijo njihovim vrstam.
"Malijci niso navdušeni nad skrajno interpretacijo islama"
''Obstajajo razlogi, zakaj severni del Malija ni kot Afganistan. Eden izmed njih je ta, da tamkajšnji prebivalci niso naklonjeni njeni skrajni interpretaciji. Na primer, skrajneži so prepovedali kakršno koli predvajanje glasbe, zato je neki didžej, s katerim sem govorila, ostal brez dela. To pa je vendarle država, ki slovi po tem, da ima rada glasbo!'' je dejala Burnettova.

Dodala je, da je bil aprilski upor v državi "zgolj naključje''. Namreč, znano je, da si Tuaregi že vse od leta 1960, ko so državo zapustili Francozi, želijo, da bi bil severni del Malija samostojen. Svoj trenutek so izkoristili ob padcu libijskega režima in umoru libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Tuaregi, ki so se v Libiji borili za Gadafija, so imeli dostop do orožja, ki so si ga seveda v kaotičnih razmerah v državi tudi prilastili.

''Ljudje na jugu države so bili jezni, ker malijska vlada glede oboroževanj upornikov ni naredila ničesar. Vse skupaj pa je dajalo občutek, da je vlada podkupljena. Kot jaz razumem položaj, je bil upor zgolj 'naključje'. Nato so se začeli pritoževati še nekateri oficirji, predsednik je odstopil, Mali pa je ostal brez vlade. V vmesnem času so islamski skrajneži, ki so od nekdaj trdili, da bi morali v Afriki imeti večjo vlogo, napadli še Tuarege in jih premagali. Severni del Malija je tako padel v roke islamistov,'' je pojasnila Burnettova.
Uporniki prihajajo iz Libije, Alžirije in Afganistana
Islamisti, ki so napadli Tuarege, naj bi bili veliko bolje oboroženi. V njihovih vrstah pa so poleg članov Al Kaide tudi pripadniki islamističnih skupin, kot sta Ganda Koy in Ansar Dine. Uporniki, med katerimi se nekateri bojujejo zaradi verskega prepričanja, spet drugi zaradi denarja, pa prihajajo iz Libije, Alžirije in Afganistana.
Neuspeh Baracka Obame
Burnettova je v intervjuju za CNN dejala tudi to, da je tuareške upornike vprašala, kakšno mnenje imajo skrajni islamisti o ZDA. ''Odgovorili so mi, da ljudem govorijo, da so Američani kot živali, kot psi."
Za pomiritev strasti v državi si je prizadevala tudi Zahodnoafriška gospodarska skupnost, ki se je pogovarjala tako s skrajnimi islamisti kot s tuareškimi uporniki in malijsko vlado. ''Predsednik Burkina Fasa, ki je vodja te skupnosti, mi je dejal, da za zdaj nimajo namena izvesti vojaškega posega v Maliju,'' je še dejala CNN-ova poročevalka.
Sicer pa je pojasnila še to, da je stanje v Maliju za ameriškega predsednika Baracka Obamo politično še kako neprijetno: ''Obama je zatrdil, da Al Kaida beži pred Američani, ker pa v resnici na severu Malija krepi svoje vrste, bi lahko njegovo sporočilo popolnoma zvodenelo.''