S solzivcem se je Albin Kurti kot študentski voditelj soočal že na demonstracijah proti srbskemu režimu v Prištini, nato med protesti proti Unmiku, zdaj pa še proti kosovski vladi, a v zadnjih mesecih je prinesel solzivec tudi v parlament. Foto: Reuters
S solzivcem se je Albin Kurti kot študentski voditelj soočal že na demonstracijah proti srbskemu režimu v Prištini, nato med protesti proti Unmiku, zdaj pa še proti kosovski vladi, a v zadnjih mesecih je prinesel solzivec tudi v parlament. Foto: Reuters
Albin Kurti na sodišču v Nišu leta 2000, kjer so ga kot vodjo Neodvisne študentske zveze zaradi terorizma obsodili na 20 let zapora
Albin Kurti je rojen leta 1975 v Prištini, v vzporednem svetu 90. let na Kosovu je zgodaj postal politično vpleten v boj kosovskih Albancev. Kot vodja Neodvisne študentske zveze je v letih 1997 in 1998 vodil množične študentske proteste proti Miloševićevi represiji. Ko je Adem Demaci, njegov mentor, postal politični vodja gverilske Osvobodilne vojske Kosova (UCK), je Kurti postal del njegovega kabineta. Med vojno na Kosovu, v času Natovih bombardiranj, so ga srbske oblasti ujele in mučile. Leta 2000 so ga na sodišču v Nišu obsodili na 15 let zapora zaradi "rušenja celovitosti ZR Jugoslavije in zarotništva s sovražnikom ter dejavnosti, povezanih s terorizmom". Večino časa je bil zaprt v Požaravcu, rojstnem mestu Slobodana Miloševića. Skupno je bil v zaporu 27 mesecev, 15 pod Miloševićem in še 12 mesecev pod Vojislavom Koštunico. "V zaporu sem se res dobro naučil srbščine, saj ni bilo drugega branja, časa pa veliko." Foto: Reuters
Albin Kurti, predavanje Kosovo na razpotju, ki ga je pripravil inštitut Ifimes.
V Ljubljano je eden izmed vodij radikalne kosovske opozicije prišel na vabilo Ifimesa, inštituta za Bližnji vzhod in Balkan, v okviru katerega je imel Kurti predavanja. Udeležilo se ga je okoli 50 ljudi, večinoma iz diplomatskih krogov in kosovske diaspore. Foto: Željko Stevanič/IFP
Albin Kurti, predavanje Kosovo na razpotju, ki ga je pripravil inštitut IFIMES
O Albaniji in prihodnosti Kosova: "Čez 20 let bo Kosovo del Evropske unije skupaj z Albanijo. Odnosi z njo so zelo dobri, a so boljši med samimi ljudmi kot med elitami. Ljudje čutijo, da smo en narod, četudi živimo v dveh državah." Foto: Željko Stevanič/IFP
Albin Kurti, predavanje Kosovo na razpotju, ki ga je pripravil inštitut IFIMES
O Sloveniji in Kosovu: "Ni pretirano prisotna s proizvodnimi in gospodarskimi predstavniki. Finančni, storitveni sektor sta tam, ni pa manufakture. Sta NLB in Telekom. Nikoli ne bomo pozabili slovenske podpore stavkajočim rudarjem v Stari Trepči v 80. letih, ko je začela s tem Jugoslavija razpadati. Zaradi skupne preteklosti je veliko prostora za sodelovanje in izmenjavo, veliko več kot v tem trenutku." Foto: Željko Stevanič/IFP
Albin Kurti leta 2006 kot vodja novoustanovljene politične skupine Samoodločba
O osebnem odnosu s Srbi, katerih oblasti so ga zaprle: "Srbščino sem se naučil v osnovni šoli, nato pa sem bral veliko literature v zaporu, ker druge ni bilo. Želim, da bi bili Srbi vključeni v kosovsko skupnost. Samo institicionalna integracija ustvari elito, ne vključiš celotnega prebivalstva. Srbi z Gračanice mi niso naredili nič žalega. Za to krivim Beograd, ne srbskih državljanov na Kosovu." Foto: Reuters
Aretacija Kurtija, potem ko je novembra 2015 odvrgel solzivec v kosovskem parlamentu
Gibanje Samoodločba je za kosovske oblasti zdraharska skupina mlajših, ki povzročajo težave in ovirajo dogovarjanje med Prištino in Beogradom, kar je za obe državi predpogoj za približevanje tako želeni Evropski uniji. Med letom 2001 in 2008 so policijske sile Unmik kar 14-krat aretirale Kurtija, tradicija pa se je nadaljevala novembra lani, ko je v parlamentu osebno sam vrgel prvo pločevinko s solzivcem. Foto: Reuters
Solzivec v kosovskem parlamentu
V zdajšnji kosovski skupščini ima Samoodločba le 16 od 120 poslancev, a po drugi strani se je okoli največje opozicijske stranke združila opozicija, ki zdaj zaradi določitve meje s Črno goro in vzpostavljanja Skupnosti srbskih občin zahteva predčasne volitve. Vetëvendosje je sicer socialdemokratsko gibanje, ki poudarja gradnjo socialne države in neposredno demokracijo, hkrati pa velja tudi za nacionalistično in protekcionistično gibanje. Foto: Reuters

Nasprotovanje proti Srbiji in predstavnikom Beograda na Kosovu - "Zajednici". Še vedno nerojena Skupnost srbskih občin ostaja veliki kamen spotike v najmlajši evropski državi. Vse od zgodovinskega sporazuma Priština - Beograd v Bruslju 25. avgusta lani Kosovo pretresa huda politična kriza. Zaznamujeta jo dve stvari: množični protesti in redno metanje solzivca v parlamentu, vse zato, da se prepreči izvedba pod mentorstvom Evropske unije doseženega sporazuma med kosovsko vlado Ise Mustafa in srbsko vlado Aleksandra Vučića.

Osem let po neodvisnosti na razpotju
V središču boja združene opozicije proti sporazumu 25. avgusta in "Zajednici" je stranka Samoodločba (Vetëvendosje), kjer igra vidno vlogo Albin Kurti, poslanec in še do pred kratkim voditelj razvpite kosovske opozicijske stranke, ki je tudi vodja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. V četrtek se je Kurti ustavil v Ljubljani na povabilo Ifimesa - Mednarodnega inštituta za študije Bližnjega vzhoda in Balkana. "Osem let po razglasitvi neodvisnosti je Kosovo na razpotju," je poudaril Kurti.

Zanimiv govorec, prepričljiv v nastopu, miren z jasnimi poudarki, a tudi z močnim vzhodnoevropskim naglasom, je v tekoči angleščini z obiljem podatkov predstavil Samoodločbo in njen oster boj proti sporazumu z Beogradom, Skupnosti srbskih občin in kosovskim oblastem. "Po letih krize je zdaj v krizi tudi vlada," je bil nazoren goreči 39-letni poslanec, za katerim je kljub mladosti že burna 20-letna politična kariera (več pod drugo sliko).

Zajednica in meja s Črno goro sta povod za proteste
"Leta 2017 so predvidene lokalne, leta 2018 pa parlamentarne volitve, a mi verjamemo, da bomo že letos šli na predčasne volitve. Kjer bomo tudi zmagali!"
je ob koncu predavanja Kosovo na razpotju Kurti na kratko povzel bistvo delovanja združene opozicije in Samoodločbe, ki napoveduje sedmi naslednici nekdanje Jugoslavije še burno pomlad in poletje. Naslednji veliki množični protesti so že napovedani za 26. marca.

Predčasne volitve zahteva kosovska opozicija zaradi nasprotovanja vzpostavitvi Skupnosti srbskih občin na severu Kosova in dogovoru o določitvi meje s Črno goro, peticijo s takšno zahtevo je lani novembra podpisalo kar 200 tisoč prebivalcev Kosova.

"Bosnizacija" vodi v srbsko državo na Kosovu
Kosovo ima po Kurtijevem mnenju dve veliki težavi. Prva je po reki Ibar razdeljeno mesto Mitrovica z okolico, druga brezposelnost. Krivdo za prvo pripisuje Srbiji, za drugo sta po njegovih besedah krivi "neoliberalna politika tržnih skrajnežev in brutalna privatizacija".

"Zaradi tega se mi kot opozicija upiramo vladi in pozivamo k predčasnim volitvam, ker želimo preprečiti 'bosnizacijo' Kosova. Da bi preprečili, da bi dobili srbsko državo znotraj Kosova, kot se je to zgodilo v Bosni in Hercegovini z Republiko srbsko," je Kurti izpostavil prepričanje kosovske opozicije, da Srbiji s sporazumom pod pokroviteljstvom EU-ja uspeva to, kar ji je uspelo v BiH-u z vojno.

Dve leti že ovirajo ustanovitev Zajednice
Lokalne volitve na Kosovu, na katerih so prvič sodelovali Srbi s severa Kosova, so bile že pred novembra 2013, in čeprav je bil to pogoj za oblikovanje Skupnosti srbskih občin, ta še do danes ni ustanovljena. Zadeve so se zdele usklajene v Bruslju, vendar kosovska skupščina zaradi bojkota opozicije ne more sprejeti zakonov, ki bi to omogočili.

Po drugi strani se na Evropsko unijo vse bolj jezi srbski premier Aleksandar Vučić, ki trdi, da je 36 od 49 točk pogajalskih poglavij za Srbijo nesprejemljivih. Točke se namreč nanašajo na urejanje odnosov s Kosovom in so, kot trdi Vučić, za Srbijo bolj neugodne kot uradno priznanje Kosova.

Poskušali z drugimi načini, nato našli solzivec
"Različni mediji in organizacije na nas lepijo različne oznake, zato da najprej pogledaš in etiketo.
Ni pomembna samo etiketa, ki ti jo dajo, ampak tudi, kdo ti da to etiketo. Predvsem pa nas zaradi tega ne poslušajo. Vedno, ko nasprotujemo načrtom srbske vlade, nas obtožujejo, da smo proti Srbom. A mi nismo proti Srbom, temveč je Srbija proti nam," je Kurti opozoril, da večina zaradi oznak spregleda sporočilo protestov in zahteve opozicije.

Ob razpravi se Kurti ni mogel izogniti vprašanju, ali je metanje solzivca v parlamentu ustrezno demokratično orodje. "Poskušali smo z drugimi načini. Žvižganjem, gnilimi jajci. Nato smo prišli do solzivca. Solzivec z ulic smo vladi vrnili v parlamentu. Ves solzivec, ki ga odvržemo, da prekinemo normalno delo parlamenta, je namreč pobran na ulicah, kjer policija s stotinami pločevink solzivca razganja protestnike. Ko se nanje zgrnejo oblaki plina, ni bilo slišati zaskrbljenosti o zdravju navadnih državljanov. Ko so sami okusili solzivec, tukaj imamo nekatere najbogatejše ljudi na Kosovu, pa je bila druga pesem ..."

Osemkrat solzivec, trikrat množični protesti
"Da kršimo manjše zakone, a to počnemo iz višjih razlogov. Metanje solzivca ni najbolj demokratična stvar, a nam ne preostane drugega. Ne mečemo, da bi koga ranili. Sami najbolj trpimo zaradi plina. Gre za oviranje postopkov za sprejetje sporazuma, ki ga je za neustavnega označilo tudi ustavno sodišče,"
je o svojem prav prepričan Kurti.

Ravno v četrtek, na dan Kurtijevega obiska v Ljubljani, je združena opozicija še osmič s solzivcem prekinila zasedanje kosovskega parlamenta. ("Danes imam prvič upravičen izgovor, da nisem zraven.") Kosovo je v zadnjega pol leta doživelo tri množične shode, zadnja dva sta bila najbolj množična vse od konca kosovske vojne 1998/99. Samoodločba in zavezniki gradijo samozavest na odločitvi kosovskega ustavnega sodišča, ki je večino členov bruseljskega sporazuma opredelilo za neustavne.

O trikotniku EU - Srbija - Rusija
"Cilj Evropske unije je močnejša Srbija z odločujočim vplivom na soseščino, da bi se tako odmaknila od vpliva Rusije. Po eni strani Srbija krepi svojo vlogo v sosednjih državah: prek Republike srbske v BiH-u, s podpiranjem opozicije v Črni gori, "Zajednico" na Kosovu, v Makedoniji imajo njej naklonjeno vlado. A po drugi strani ne vidim oddaljevanja Srbije od Rusije.

Šibkejša Rusija na Balkanu je splošno dober cilj, saj je regija varnejša brez prevelikega vpliva Rusija. A ceno za to ne smemo plačati ne Kosovci, ne Albanci, ne Hrvati, ne Bosanci. Vladimir Putin vsaj enkrat na mesec omenja Kosovo in primerja položaj s Krimom."


"Ne dialog za spravo, dialog za napredek"

"S Srbi je mogoče živeti in delati tudi zunaj hegemonije Beograda. Ne potrebujemo zaprtega dialoga med predsedniki vlad v Bruslju. Potrebujemo odprt, demokratični pogovor o razvoju.
Za normalne odnose se mora spremeniti Srbija, in ne Kosovo. V parlamentu niso zastopniki kosovskih Srbov, temveč je 10 predstavnikov Beograda," je dejal prvi vodja gibanja Samoopredelitev, ki hkrati zagovarja vzpostavitev dialoga z lokalnimi Srbi, s kmeti, študenti, in ne samo s politiki: "Ne od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor. Ne potrebujemo dialoga za spravo, temveč dialog za razvoj, napredek."
Zaprtih osem opozicijskih poslancev
"Kosovo ni demokratična država, saj ima politične zapornike. Vlada je razočarana nad ljudstvom. Nad peticijo, protestnimi shodi in javnim mnenjem. Po zadnjih anketah kar 71 odstotkov prebivalcev Kosova nasprotuje ustanovitvi "Zajednice". Ker so razočarani, zdaj vlada in policija grozita ljudstvu. V tem trenutku imamo več kot deset zaprtih aktivistov. V zaporu je šest naših poslancev in še dva iz druge opozicijske stranke,"
je Kurti opozoril na vladno represijo, zaradi katere tudi ne verjame, da je demokracija na Kosovu uspela.

"Nočemo biti posebni, hočemo navadna sodišča"
Ob tem se postavlja tudi vprašanje neodvisnosti sodstva in tudi razreševanja starih zločinov iz obdobja ločevanja Kosova od Srbije. "Predolgo so nas obravnavali kot posebne. Potrebujemo običajna, domača sodišča. Na Kosovu smo imeli Unmik (misijo ZN-ja na Kosovu), še vedno imamo Eulex (misija EU-ja na Kosovu), imamo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, zakaj potrebujejo še eno posebno sodišče? Seveda so bili storjeni posamezni zločini nad lokalnimi Srbi, a te bi morala obravnavati naša, domača sodišča ob pomoči mednarodnih strokovnjakov."

Če ni vode v pipah, je vsaj v topovih
Kljub težavam in tezi, da je Kosovo na razpotju, Kurti ohranja optimizem, saj naj bi bila mlada država tudi pred veliko priložnostjo. "Vseeno razpotje ni grožnja, temveč priložnost za nove stvari. Kosovo znova vstaja, prava demokratična sprememba prihaja od spodaj navzgor in ravno to se zdaj dogaja. Če drugega ne: čeprav ni vedno pitne vode po stanovanjih v Prištini, imamo pa vodo iz policijskih vodnih topov."

"Če nisi radikalen, nisi normalen"
Vseeno radikalnost kosovske politične opozicije vzbuja strah v Evropi in evropskih institucijah, da lahko v nemirni pokrajini med Srbijo, Črno goro, Albanijo in Makedonijo znova eksplodira. Na strahove Kurti odločna odgovarja z energijo nekdanjega študentskega voditelja, ki je v zadnjem desetletju zgradil levosredinsko množično gibanje: "Tam, kjer je socialna revščina tako zelo razširjena, kjer so globoki politični problemi, je to, da si radikalen, normalno. Če nisi radikalen, nisi normalen."