Merz je utemeljil potrebo po dogovoru o dodatnem zadolževanju po spremembah v ameriški zunanji politiki pod predsednikom Donaldom Trumpom, saj po njegovem mnenju sovražna Rusija in nezanesljive ZDA puščajo Evropo preveč izpostavljeno. Foto: Reuters
Merz je utemeljil potrebo po dogovoru o dodatnem zadolževanju po spremembah v ameriški zunanji politiki pod predsednikom Donaldom Trumpom, saj po njegovem mnenju sovražna Rusija in nezanesljive ZDA puščajo Evropo preveč izpostavljeno. Foto: Reuters

Odhajajoči nemški parlament je v četrtek začel razpravo o obsežnih finančnih predlogih konservativne unije CDU/CSU in SPD-ja, ki vključujejo ogromno povečanje zadolževanja države za obrambo in vzpostavitev 500 milijard evrov težkega posebnega sklada za infrastrukturo.

Stranki za potrebno dvotretjinsko večino v parlamentu nujno potrebujeta tudi podporo Zelenih, ki pa so se temu dolgo upirali, a se je zdaj zgodil preobrat, saj naj bi se iz predlaganega posebnega sklada za podnebno preobrazbo namenilo 100 milijard evrov, namesto sprva predlaganih 50 milijard.

Trenutno o novih predlogih razpravljajo poslanske skupine vseh treh strank, ki bodo nato tudi uradno sporočile odločitev.

"To je jasno sporočilo našim partnerjem, pa tudi sovražnikom naše svobode, da smo se sposobni braniti," je na novinarski konferenci povedal Merz. "Nemčija se je vrnila. Nemčija pomembno prispeva k obrambi svobode in miru v Evropi," je še dodal vodja konservativcev, ki so zmagali na februarskih predčasnih parlamentarnih volitvah.

Sovoditelj nemških socialdemokratov Lars Klingbeil je dejal, da dogovor pomeni "močno spodbudo" za največje evropsko gospodarstvo. "Postavili smo temelje, da se Nemčija spet postavi na noge in zaščiti," je zatrdil.

Vodja poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge je ocenila, da so uspeli preusmeriti sredstva v pravo smer. Kot je dodala, v skupini sicer še niso imeli testnega glasovanja glede predlogov, so pa dobili veliko pozitivnih odzivov.

Glede obrambe dogovor predvideva ustavno prilagoditev dolžniške zavore, da so iz nje izvzeti izdatki za obrambo višji od enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi preseglo mejo, bi se pa lahko financiralo s krediti. Pri tem se niso zavezali zgornji meji. Med izjeme bi tako spadala tudi pomoč Ukrajini. Doslej je veljalo, da se lahko država zadolži le v višini 0,35 odstotka BDP-ja.

Odločanje bundestaga v torek

Drugi pomembnejši predlog je vzpostavitev novega posebnega sklada v višini 500 milijard evrov za investicije v infrastrukturo, ki bi veljal ob že obstoječem 100 milijard evrov težkem posebnem skladu za obrambo iz leta 2022. Dodatno želijo še prilagoditi dolžniško zavoro, da bi se omogočilo deželam zadolževanje v višini do 0,35 odstotka BDP-ja.

Predvidoma bo bundestag končno odločitev o predlogih sprejel v torek, nato pa bo o zadevi odločal še zgornji dom parlamenta.

Proti temu sta sicer pritožbo na ustavno sodišče vložili skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Levica. Sodišče v Karlsruheju je danes zahtevo strank, ki bi preprečila glasovanje odhajajočega parlamenta v torek, zavrnilo.

Konservativna unija in SPD sta se odločila predlog obravnavati še v iztekajočem se mandatu bundestaga, saj se je zdela v tej sestavi bolj dosegljiva dvotretjinska večina, ki je nujna za ustavne spremembe.

Novice o dogovoru so povzročile dvig donosnosti državnih obveznic evrskega območja, delnic in evra ob pričakovanju, da bo načrt zadolževanja pomenil spodbudo za širše evropsko gospodarstvo.