Največji obrat v nemški politični zgodovini – s temi besedami v Berlinu opisujejo kratek čas, v katerem je kanclerski kandidat krščanske unije CDU/CSU spremenil stališče do zadolževanja države. Nemčija je v izogib napadom na finančnih trgih v krizi leta 2009 v ustavo vpisala strogo fiskalno pravilo, t. i. dolžniško zavoro, po kateri strukturni primanjkljaj zveznega proračuna ne sme presegati 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Zavoro je mogoče zaobiti z razglasitvijo izrednih razmer, torej z nečim, kar je zaradi vojne v Ukrajini poskušal doseči kancler Olaf Scholz. Ker se mu je javnofinančni jastreb, finančni minister Christian Lindner, uprl, je vlada razpadla.

Stroga dolžniška zavora

Krščanska unija je na predčasnih volitvah 23. februarja zmagala z obljubo, da bo dolžniško zavoro ohranila, vse povečane izdatke za obrambo in investicije pa bo financirala z varčevanjem in prerazporeditvijo sredstev v proračunu, ki na zvezni ravni znaša dobrih 480 milijard evrov. Merzev krog je z volilnih odrov in v soočenjih rohnel proti preveč velikodušnim socialnim pomočem in sredstvom za priseljence, ki jih bo treba zmanjšati. Tudi po volitvah 25. februarja je reformo dolžniške zavore v bližnji prihodnosti izključil. Pokojni nekdanji finančni minister Wolfgang Schäuble (CDU), ki je zavoro vpeljal, je konec leta 2023 kolege v stranki svaril pred preveč restriktivno javnofinančno držo, češ da se jim lahko to enkrat, ko bodo znova na oblasti, maščuje.

Obrat v politiki prihodnje vlade

Predhodni pogovori med strankama CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), ki sta glede na razporeditev sedežev v bundestagu obsojeni na sestavljanje vlade, so prinesli velik obrat v Merzevi drži. Stranki sta napovedali reformo zavore, iz katere bi izvzeli obrambne izdatke nad odstotkom BDP-ja, in 500-milijardni sklad za sanacijo dotrajane ali manjkajoče infrastrukture. Konservativci so "v maniri Merklove" popustili socialdemokratom in so zdaj pripravljeni na dodatno državno zadolževanje, kar podpira tudi večina Nemcev. Merz je ob odločitvi dejal, da bodo za obrambo storili "whatever it takes" (kar bo potrebno). To so tudi besede, s katerimi je nekdanji guverner ECB-ja Mario Draghi pospremil ekspanzivne ukrepe za ustavitev evrske krize. Velike besede za velik trenutek. In ta je nedvomno prelomen. Odločitev je padla po münchenski varnostni konferenci in spoznanju, da nova ameriška administracija ne bo skrbela za varnost na evropski celini.

Pogajalske nespretnosti

Merz je na neformalnih srečanjih v Bruslju prejšnji teden zveličavno napovedoval obrat v nemški politiki in požel odobravanje evropskih voditeljev, toda njegova obljuba je bila račun brez krčmarja, bolje rečeno, brez Zelenih. Prihodnja črno-rdeča vlada ne more uveljaviti sprememb v novem parlamentu, ker v njem ne bo dosegla dvotretjinske večine za spremembo ustave, zato se še v tem sklicu parlamenta do 24. marca zanaša na glasove Zelenih, ki zasedajo 16 odstotkov sedežev. Ti so užaljeni, saj so konservativce večkrat pozvali k istim spremembam, vedno so bili zavrnjeni, še več, zlasti v CSU-ju so Zelene označevali za škodljive zapravljivce, ki bi radi državo zadolžili za svoje zelene projekte. Zdaj nenadoma potrebujejo njihove glasove. Nespretno so jih v pogovore o ustavnih spremembah vključili šele, ko so Zeleni pokazali zobe.

Zeleni vodijo igro

Zeleni se ne pustijo izsiljevati. Lahko bi rekli, da so zdaj v položaju, ko sami izsiljujejo. V zameno za potrditev ustavnih sprememb zahtevajo, da se v 500-milijardni sklad za infrastrukturo nedvoumno vključi financiranje projektov za boj proti podnebnim spremembam. V CDU-ju so že rekli, da zahteve niso nerazumne. Obljubljajo desetino denarja za okolje. Merz je v sredo v bundestagu Zelene rotil, skoraj klečeplazil je z besedami: "Kaj hočete več od tega, kar smo vam v pogovorih v zadnjih dneh predlagali. Kaj še želite?" Zdi se, da Zeleni hočejo zlasti opravičilo.

Merz kot Merkel

Na konservativce padajo očitki, da prelamljajo volilne obljube o gospodarskem preobratu in tako kot nekdanja kanclerka Angela Merkel različnim skupinam v družbi obljubljajo darila: kmetom vračila trošarin za dizelsko gorivo, ženskam vštevanje let materinstva v pokojninsko dobo, gostincem znižanje davka na dodano vrednost, industriji ugodnejše cene elektrike. Pri preostalih trdih orehih so obljube zgolj načelne: zmanjšanje birokratskih bremen, davčna reforma, ustavitev migracij v skladu z evropskim pravnim redom. Še preden bo 23. aprila stopil v čevlje desetega povojnega nemškega kanclerja, Friedrichu Merzu politični nasprotniki svetujejo odstop. Merz je prepričan o svojem "deli in vladaj", napoveduje zaostritev pogojev za pridobivanje socialnih pomoči, generalni sekretar CDU-ja Carsten Linemann bi se birokracije lotil z zdesetkanjem zaposlenih na ministrstvih. Bo to velika reforma nemške družbe in države, v katero državljani izgubljajo zaupanje? Nemčija bo potrebovala jasno usmeritev in napor za modernizacijo uprave in gospodarstva. Vprašanje je, ali bodo koalicijski pogajalci v teh dneh našli soglasje za velike reforme.