George Papandreu se je s poslanci sešel, ker sta poslansko skupino v znak protesta proti varčevalnim ukrepom zapustila dva poslanca, George Floridis in Hektor Nasiokas. Vse več poslancev socialistične stranke namreč glasno kritizira varčevalne ukrepe, ki jih od Grčije zahtevata Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. "Zadnjih 18 mesecev so šli napori za rešitev problema s slabega na slabše," je izjavil poslanec Dimitris Linceris.

Premier je pozval "vse, naj sodelujejo pri premagovanju te krize". "Izziv pred nami, trenutek, pred katerim smo, je zgodovinski. Ali bo Evropa ustvarjala zgodovino ali pa bo zgodovina izbrisala Evropsko unijo," je dejal Papandreu v dramatičnem pozivu."Pred nami so težka pogajanja in prihodnji dnevi bodo ključni ... To so kritični trenutki za državo in moramo zagotoviti stabilnost. Iščem in bom še naprej iskal konsenz," je poudaril.

Da bi lahko nadaljeval stroge varčevalne ukrepe in skušal državo potegniti iz hude dolžniške krize, namerava Papandreu preoblikovati vlado ter iti z njo po zaupnico v parlament.

Za preoblikovanje vlade in iskanje zaupnice se je Papandreu odločil, potem ko so v sredo opozicijski konservativci zavrnili njegovo ponudbo za oblikovanje velike koalicije, da bi ta morebiti lažje uvedla varčevalne ukrepe, ki sprožajo jezo in ogorčenje med prebivalci, a so nujno potrebni kot pogoj za zagotovitev obsežne finančne pomoči EU-ja in IMF-a.

Vse kaže, da Papandreu o nujnosti ukrepov vse težje prepričuje tudi kolege v lastni stranki, saj so se ta teden poslanskemu sedežu odrekli trije poslanci, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom.

Protestiralo na tisoče ljudi
Svojo namero za preoblikovanje vlade je grški premier sporočil po nemirnem dnevu, ki so ga zaznamovali splošna stavka in ulični protesti nezadovoljnih delavcev, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom. Pred parlamentom v Atenah se je zbralo 40.000 ljudi, pri čemer so izbruhnili spopadi s policijo, v katerih je bilo ranjenih 12 ljudi. Da bi razgnala množico, je policija uporabila tudi solzivec.

Če si želi grška vlada zagotoviti novih 12 milijard evrov pomoči za poplačilo obveznosti, ki zapadejo avgusta, mora skozi parlament spraviti nov petletni načrt, ki predvideva dvig davkov, zmanjšanje javne porabe in prodajo državnega premoženja.

V novi vladi naj po napovedih ne bi več sedel finančni minister George Papaconstantinu, ki velja za glavnega načrtovalca nepriljubljenih ukrepov, ki jih je morala Grčija sprejeti lani v zameno za 110 milijard evrov tuje finančne pomoči.

Edina pot so ukrepi
Kljub političnim zagatam in nezadovoljstvu ljudi poznavalci opozarjajo, da Grčija nima druge poti, kot je nadaljevanje zategovanja pasu, ali pa se mora sprijazniti z bankrotom, ki bi močno zamajal temelje skupne evropske valute in še dodatno pretresel svetovne finančne trge. Zaradi nespodbudnih novic iz Grčije so v sredo padle delnice na svetovnih borzah, ki se jim je pridružil tudi evro.

Papandreu je sprva ponudil odstop in oblikovanje vlade narodne enotnosti z opozicijskimi strankami, vendar je to idejo opustil, potem ko je konservativna Nova demokracija zahtevala, da se Atene znova pogajajo glede finančne pomoči.

Letos naj bi skupni javni dolg Grčije presegel 350 milijard evrov. Novi sveženj varčevalnih ukrepov predvideva, da bi letos pridobili 6,5 milijarde evrov z dvigom davkov in okleščenjem javne uprave. Med drugim načrt predvideva novi davek na razkošje, ostrejše ukrepanje proti neplačevanju davkov ter nove davke na brezalkoholne pijače, bazene, račune v restavracijah in nepremičnine.

Javna uprava, ki šteje 750.000 zaposlenih, naj bi se zmanjšala za petino, medtem ko želijo z odprodajo državnega premoženja pridobiti dodatnih 50 milijard evrov v obubožano državno blagajno. V enem letu vladi v Atenah ni uspelo privatizirati še niti enega državnega podjetja.