Perujski predsednik Alan Garcia, ki je velik zagovornik zasebnega vlaganja, je lani brez posvetovanja s staroselci sprejel 11 odlokov, s katerimi je omilil omejitve za tuje vlagatelje glede rudarjenja, črpanja nafte, sečnje in kmetovanja na območju amazonskega deževnega gozda. Ti odloki so bili sprejeti v okviru sporazuma o svobodni trgovini z ZDA.

Zaradi spornih odlokov so med staroselci izbruhnili protesti, ki so se pred dvema mesecema sprevrgli v nasilje in zahtevali najmanj 34 smrtnih žrtev. Za proteste so se prvotni prebivalci odločili, ker so odloki ogrožali njihove pravice in interese.

Predsednik priznal napako
Umik najspornejših predsednikovih odlokov je zahtevala perujska vlada, saj je mnenja, da je nujno potrebno doseči spravo z amazonskimi staroselci. V kongresu je za predlog preklica odlokov glasovalo 82 poslancev, 12 pa jih je bilo proti.

"To je zgodovinski dan za vse staroselce v Peruju," je odločitev kongresa ocenila vodja organizacije za zaščito pravic staroselcev Daysi Zapata in obljubil, da bo zdaj skupine staroselcev zaprosil za dvig še preostalih zapor cest in rek.

Garcia, ki je sprva zavračal pogovore s staroselci, je priznal napako in se jim je zdaj opravičil, ker se z njimi ni posvetoval. "Pride čas, ko je treba priznati, da so bile storjene napake," je skesano dejal predsednik, preden je kongres pozval k preklicu spornih odlokov.

Genocid v imenu svobodne trgovine
Zaradi spornih odlokov je prišlo tudi do napetosti s sosednjo Bolivijo, saj je bolivijski predsednik Evo Morales podprl pravice perujskih staroselcev. Peru je iz Bolivije celo odpoklical svojega veleposlanika, potem ko je Morales smrt protestnikov označil za genocid v imenu svobodne trgovine.

Perujski staroselsko gibanje je bilo dolgo časa v mirujočem stanju, a mnogi poznavalci menijo, da bi lahko zdaj postalo vplivna politična sila, kot je to primer v Ekvadorju in Boliviji, kjer je leta 2006 Morales postal prvi bolivijski predsednik s staroselskimi koreninami.

Vsa Južna Amerika doživlja politični preporod staroselcev, ki zdaj glasno zahtevajo večji nadzor nad naravnimi viri in delitev državnega bogastva. Ta gibanja so si enotna tudi nasprotovanju tujim multinacionalkam, ki izstegujejo roke po energetskem in rudnem bogastvu.