V času, ko Amnesty International (AI) vstopa v šesto desetletje svojega delovanja, je letno poročilo ne le priča trpljenja tistih, ki živijo v senci kršitev človekovih pravic, ampak tudi tistih, ki so navdihnjeni za ukrepanje, pogosto z visokim tveganjem za lastno varnost, da bi zagotovili človekove pravice in dostojanstvo za vse, opozarjajo v omenjeni organizaciji.

Varnostni svet ZN-a ni izpolnil svoje vloge varuha miru
Med njimi so bili protestniki v ljudskih vstajah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter drugod po svetu, ki so začeli arabsko pomlad. Po mnenju Amnestyja so se vlade in mednarodna skupnost večinoma odzivale neprimerno, Varnostni svet Združenih narodov (ZN) pa v nekaterih primerih celo ni izpolnil svoje vloge varuha mednarodnega mira in varnosti – s tem so imeli v mislih predvsem prepozno ukrepanje v Siriji.

Poročilo Amnestyja vsebuje pregled po regijah, pa tudi ločena poročila o stanju človekovih pravic v 155 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji. V letu 2011 je bil svet priča množičnim demonstracijam, ko so ljudje na ulicah ter prek medijev in spleta zahtevali demokracijo, svobodo in pravičnost. Amnesty je ob tem zaznal omejitve svobode izražanja v najmanj 91 državah, ljudje pa so bili mučeni ali so z njimi drugače slabo ravnali v najmanj 101 državi - v številnih primerih zato, ker so sodelovali na protivladnih demonstracijah.

Amnesty Varnostnemu svetu ZN-a predlaga novo, močno pogodbo
Ravno zato se Mednarodni organizaciji za človekove pravice zdi, da bi Varnostni svet Združenih narodove potreboval ''močno pogodbo'', s katero bi tudi dejansko lahko postal svetovni varuh miru in varnosti. ''Njegove stalne članice imajo namreč možnost podajanja veta," je zapisal Amnesty v poročilu in dodal, da so to ravno tiste države, ki opravijo največ trgovine z orožjem: ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska, ki skupno izvozijo kar 70 odstotkov svetovnega orožja."

"V zadnjem letu je vse prepogosto postalo jasno, da so oportunistične povezave in finančni interesi poteptali človekove pravice, ko so globalne sile manevrirale za vpliv na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Jezik človekovih pravic se sprejme, ko služi interesom politike ali korporacij, ter odrine, kadar je neprijeten ali stoji na poti dobičku," je ocenil generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty.
Mednarodna organizacija v svojem poročilu za leto 2011 tudi poziva k sprejetju močne svetovne pogodbe za nadzor trgovine z orožjem. Vsako leto namreč za posledicami oboroženega nasilja umre pol milijona ljudi; to se dogaja tudi zato, ker se orožje prodaja v države, kjer je velika verjetnost, da ga bodo uporabili za kršenje človekovih pravic. Julijsko srečanje ZN-a za dogovor o sprejetju pogodbe za nadzor trgovine z orožjem bo lakmusov test za politike, da postavijo pravice pred lastne interese in dobiček, še opozarja Amnesty.