Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) v svojem poročilu za leto 2011 ugotavlja, da je državni zbor marca 2010 sicer sprejel zakon, ki omogoča povrnitev statusa stalnega prebivalca večini izbrisanim. Sprejetje zakona je bil tako pomemben prvi korak do celovite povrnitve njihovih pravic, toda izbrisanim ni zagotovil odprave kršitev človekovih pravic, ki so jih doživeli.

Kovač: Da je problem izbrisa rešen, je hudo zavajanje
Zakon tako ni zagotovil dostopa do ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, oblasti pa niso predstavile nadaljnjih načrtov za celovito povrnitev pravic izbrisanim, še opozarjajo v AI-ju. Ob tem so spomnili tudi na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je leta 2010 odločilo, da je izbris kršil pravico pritožnikov do učinkovitega pravnega sredstva ter pravico do družinskega in zasebnega življenja.

Kot ob tem pojasnjuje Blaž Kovač iz AI-ja Slovenije, so izjave političnih voditeljev, da je vprašanje izbrisa v glavnem že rešeno, "hudo zavajanje javnosti". "Resničnost je žal povsem drugačna: oblasti niso pripravljene, da bi uredile posledice izbrisa na drugih pravnih področjih," pravi Kovač, ki dodaja, da ni načrtov integracije, mehanizmov dostopa do stanovanja in tudi volje za celostno popravo krivic.

Kovač je spomnil, da je bilo pred 20 leti izbrisanih več kot 25.000 ljudi, danes pa jih brez urejenega statusa ostaja okoli 13.000.

AI tako ob predstavitvi letnega poročila znova poziva slovenske oblasti, naj sprejmejo celovit sveženj ukrepov za odpravo posledic izbrisa. Zagotovljeni morajo biti celovita poprava krivic, vključno z odškodnino in rehabilitacijo. Predstavnike oblasti pa pozivajo tudi k uradnemu priznanju izbrisa in njegove diskriminatorne narave ter k opravičilu. Menijo še, da je treba zagotoviti celovito in neodvisno preiskavo izbrisa in njegovih posledic.

Večina Romov še naprej nima dostopa do ustrezne nastanitve
Nevladna organizacija v svojem poročilu opozarja tudi na diskriminacijo Romov. Vlada tako po njihovem mnenju ni vzpostavila primernih mehanizmov za monitoring diskriminacije Romov, poleg tega pa ni učinkovitih mehanizmov poprave krivic za diskriminatorna dejanja.

Kljub nekaterim pozitivnim ukrepom večina Romov še naprej nima dostopa do ustrezne nastanitve, opozarja AI. Številni Romi so tako živeli v izoliranih in ločenih skupnostih ali barakarskih naseljih na podeželskih območjih, namenjenih le za Rome, kjer niso imeli varnih bivališč.

Prav tako v takšnih "neformalnih" naseljih niso imeli zaščite pred prisilnimi izselitvami in niso imeli dostopa do javnih storitev, vključno s sanitarijami, ugotavlja poročilo. Prav tako so v nekaterih občinah Romi morali uporabljati vodo iz onesnaženih potokov ter javnih pip na bencinskih črpalkah in pokopališčih.

Vladna komisija za zaščito romske skupnosti je priporočila, naj vse občine zagotovijo vodo v neformalnih romskih naseljih, toda vladnega financiranja za zagotovitev tega priporočila ni bilo zagotovljenega, še navaja poročilo.

AI je sicer objavil letno poročilo o stanju človekovih pravic po svetu, ki povzema kršitve človekovih pravic v letu 2011 v 155 državah.