Prva točka načrta predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja predvideva, da voditelji v 24 urah imenujejo kontaktne osebe za olajšanje dnevne izmenjave informacij ter sodelovanja. V 24 urah naj bi voditelji v sodelovanju z Evropsko komisijo tudi zagotovili skupno oceno potreb za ustrezno obravnavo in oskrbo prebežnikov ter se takoj osredotočili na zagotavljanje začasnega zavetja in pomoči prebežnikom.

Juncker še predlaga, da bi se voditelji v nedeljo zavezali k povečanju zmogljivosti za zagotavljanje začasnih zavetišč, hrane, vode, zdravstvene in sanitarne oskrbe ter k sprožitvi mehanizma za civilno zaščito v primeru potrebe po dodatni pomoči.

Ob tem naj države na begunski oziroma migrantski poti ne bi lajšale gibanja beguncev ali migrantov proti mejam druge države v regiji brez predhodnega dogovora s to državo. Takšna politika usmerjanja beguncev v sosednjo državo je nesprejemljiva, piše v osnutku.

Konec hitrega prepošiljanja prebežnikov?
To bi lahko pomenilo konec za dozdajšnjo hrvaško taktiko hitrega posredovanja prebežnikov proti Sloveniji ali, kot je bilo prej, Madžarski, poroča hrvaški portal vecernji.hr. Takšna deklaracija pa bi "politiko pretakanja" prepovedala potemtakem tudi Srbiji, Makedoniji in Grčiji, prvi državi EU-ja, v katero pridejo prebežniki iz Turčije.

"Videl sem ta preliminarni načrt, ki je popolnoma nerealen. Jaz tam ne bom sprejemal nikakršnih obvez za Hrvaško, še posebej ne takšnih, ki bi bile za nas neugodne. To, kar delamo, je že veliko, ni sicer na meji naših zmogljivosti, mi bi lahko še več, ne moremo pa biti hot spot. Obstaja zamisel, da se ljudi, enkrat ko vstopijo, ne pošilja naprej. To je nemogoče. Kdor je to napisal, sploh ne razume, kaj se dogaja, in se je prebudil iz večmesečnega sna," je po poročanju hrvaškega portala index.hr opozoril hrvaški premier Zoran Milanović.

Medtem viri v EU-ju, ki so seznanjeni s pripravami na jutrišnji dogodek, izražajo strinjanje s slovenskimi trditvami, da bi morala Hrvaška bolje popisati begunce in sodelovati s Slovenijo, poroča vecernji.hr.

"Slovenija želi izvajati postopke, ki niso izvedljivi"
Glede dejanj Slovenije je Milanović dejal, da "skuša izvajati neke postopke, ki so v tem trenutku neizvedljivi. Niso realni. Ko je požar, ne gledaš prometnih znakov, gledaš minimalno okoli sebe in voziš čez rdečo luč."

Junckerjev načrt sicer predvideva tudi namestitev Frontexovega osebja za pomoč pri zaznavanju nezakonitih prehodov meje ter v podporo pri registraciji in odvzemu prstnih odtisov na Hrvaškem. Portal hrvaške nacionalne radio-televizije hrt.hr sicer poroča, da je od polnoči do 9. ure v Hrvaško vstopilo nekaj več kot 3.300 prebežnikov, iz Srbije pa jih pričakuje še več. Od začetka zadnje krize je na Hrvaško prišlo 234.708 prebežnikov.

Predvidena je tudi nova Frontexova operacija na zunanji meji unije med Grčijo ter Makedonijo in Albanijo, ki naj bi pomagala tudi pri registraciji beguncev in migrantov, ki v Grčiji še niso registrirani.

Po Milanovićevem mnenju je prebežnikom potrebno preprečiti vstop v Grčijo, kot dober zgled pa ponuja Španijo in delovanje njene obalne straže. Milanović je še dodal, da "Turčija ni Sirija, ampak je varna država."

Do srečanja prihaja po pozivu Slovenije k evropski solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo. Poleg slovenskega premierja Mira Cerarja se bodo vrha udeležili še voditelji devetih držav - Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Nemčije, Romunije, Madžarske, Srbije in Makedonije, sodelovali pa bodo tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres ter vodstvo evropske agencije za zunanje meje Frontex in azilnega urada EASO.

AI opozarja na zimo in prihajajočo humanitarno krizo
Mednarodna nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) medtem opozarja, da mora nedeljski vrh EU-Balkan pred bližajočo se zimo, preprečiti katastrofo. "Voditelji iz držav na glavni begunski poti čez Balkan in osrednjo Evropo v nedeljo v Bruslju ne smejo odkorakati s še enega sestanka brez izvedljivega načrta, kako zaščititi potrebe in pravice beguncev," so zapisali v AI-ju.

Kot opozarja ta organizacija, obstaja tveganje za humanitarno krizo. Nočne temperature na Balkanu so pod deset stopinj Celzija, na tisoče prebežnikov, ki želijo skozi Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo večinoma doseči Nemčijo, pa mora noči preživljati na prostem.

"Ob preteči zimi je pogled na tisoče beguncev, ki na svoji poti čez Evropo spijo na prostem, jasna obtožba neuspeha EU-ja, da bi zagotovila usklajen odziv na begunsko krizo," je dejal direktor Amnesty International za Evropo in centralno Azijo John Dalhuisen.

Države se "izogibajo odgovornosti"
"Najsi zapirajo meje, kot Madžarska, ali, kot Hrvaška, Slovenija in Avstrija, spuščajo migrante čez državo proti Nemčiji - države EU-ja na glavni zahodnobalkanski poti se izogibajo odgovornosti za zagotavljanje ustreznih sprejemnih razmer in do dostopa do azilnih postopkov," opozarja Dalhuisen.

Ogrevanje, postelje, sanitarije, hrana, voda
EU pa ima mehanizme za zagotovitev ustreznih sprejemnih pogojev, je spomnil Dalhuisen. Amnesty International zato poziva k takojšnji zagotovitvi ogrevanih sprejemnih centrov s posteljami, hrano, čisto vodo in sanitarijami. Iskalcem azila morajo biti poleg tega na voljo točne in pravočasne informacije o pomembnih postopkih, vključno s tem, kako dostopati do mednarodne zaščite.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V zadnjem tednu v Slovenijo prišlo več kot 56.000 prebežnikov