Zjutraj je na mejni prehod v bližini Rigonc okoli 5. ure s hrvaške strani prišla skupina 1.339 ljudi, ki pa so že prešli mejni prehod in zapustili sprejemni center. Pozneje je prišla še skupina s 1.403 prebežniki, ki pa se je že odpravila naprej.
Nekaj po 15. uri pa je pripeljal še vlak, na katerem je bilo po podatkih hrvaške policije 1.515 prebežnikov, so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto. Trenutno pa sprejemajo skupino, v kateri naj bi bilo 1.514 ljudi. V sprejemnem centru v Rigoncah je po podatkih policije v tem trenutku okoli 1.400 ljudi.

Zeleno mejo pri Rigoncah je danes prestopilo že več kot 7.000 prebežnikov.

.
V Dobovi počistili staro tovarno Beti
V nekdanji tovarni Beti, kjer začasno nameščajo ljudi, so v petek popoldne izvedli čiščenje in razkuževanje, v Dobovi je bilo ob 11.30 po podatkih PU-ja Novo mesto še okoli 500 ljudi, okoli 18.30 pa tako kot v Rigoncah pa približno 1.400. Iz Dobove je okrog 19.15 prek Jesenic v Avstrijo prišlo tudi 600 v Sloveniji že popisanih prebežnikov.
Danes bo predvidoma končan tudi novi center z dvema velikima ogrevanima šotoroma, v njem pa bo prostora za okoli 2.000 ljudi.

Pretep med prebežniki, lažje poškodovani
V Brežicah je bilo okoli poldneva še okoli 3.000 ljudi, ta številka pa se je do večernih ur povzpela na 4.000. Po podatkih policije je med prebežniki čez dan prišlo tudi do spora in pretepa med dvema skupinama. Nekaj oseb je bilo lažje poškodovanih. Posredovali so policisti posebne policijske enote in uporabili plinski razpršilec, a po njihovih besedah zaradi tega ni bil nihče poškodovan.

Tisoči še v Šentilju
Po besedah PU-ja Maribor je od 8. ure zjutraj do okoli 15. ure v nastanitveni center v Šentilju prispelo 2.083 tujcev. Nekaj pred 17. uro so jih začeli spuščati do avstrijske meje, kjer še vedno čaka okoli 3.000 ljudi na avtobuse, s katerimi jih že ves dan prevažajo v nastanitvene centre drugod po Avstriji. Tako je proti avstrijski meji okoli 16.30 odšlo 4.051 oseb, ki jih avstrijski varnostni organi sprejemajo, ostalo pa je še okoli 100 prebežnikov.

Bodo pa v naslednjih urah prišli že novi prebežniki. 40 naj bi jih z avtobusom prišlo iz Središča ob Dravi, 400 jih bo iz Dobove pripeljal vlak, 500 pa jih bo z 10 avtobusi prišlo iz Brežic, so sporočili s PU-ja Maribor.

Da beguncem ne bi bilo treba čakati pod milim nebom, Avstrijci postavljajo še dva dodatna šotora, tudi z ogrevanjem, sicer pa tu dobijo le osnovno hrano in vodo, saj je osnovni namen, da tam ostanejo le nekaj ur.

Cirkulane: Mejo prečkalo 1.500 prebežnikov
Ob 2.10 zjutraj so slovenski policisti na območju zaselka Meje (občina Cirkulane) pri nadzoru državne meje opazili večjo skupino prebežnikov, ki so nedovoljeno vstopili v državo, o prihodu jih hrvaška stran ni obvestila. V skupini je bilo okoli 1.500 tujcev, ki so jih pripeljali v ustrezne sprejemne centre v Središču ob Dravi in Gruškovju in popisali.

V Zavrču četrto noč nenapovedana skupina prebežnikov
Na območju Zavrča je zeleno mejo med Slovenijo in Hrvaško ponoči vnovič prestopilo približno tisoč prebežnikov, ki so jih hrvaške oblasti četrto noč zapored nenapovedano pripeljale v bližino meje, je poročal Radio Slovenija.

Mejni prehod Rigonce in stari mejni prehod Šentilj ostajata zaprta, zaprta je tudi cesta med Dobovo in MP Rigonce. V Šentilju je obvoz po avtocesti mogoč tudi brez slovenske vinjete.

Šefic pohvalil ekipe
Nastanitveni center v Šentilju je obiskal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki je ocenil, da Slovenija za zdaj obvladuje položaj. "Moram reči, da sem navdušen nad odlično organizacijo, tako kar se tiče civilne zaščite kot varnosti ter sodelovanja med slovensko policijo in vojsko. Resnično vse pohvale in zahvale celotni ekipi, občini in vsem prostovoljcem, ki sodelujejo v tem nastanitvenem centru," je dejal Šefic.
Po obisku je Šefic ugotavljal, da se pri oskrbi beguncev ne pojavljajo večje težave, razen da prostovoljcem, "ki tu odigrajo izjemno pomembno vlogo", počasi pehajo moči, zato bodo potrebovali okrepitve. "To je ena od prioritet, ki jo skupaj z upravo za zaščito in reševanje, ministrstvom za delo in drugimi iščemo. V bistvu smo že našli neko rešitev, ki pa jo moramo v prihodnjih dneh tudi operacionalizirati in formalno urediti," je pojasnil.

Mahnič želi madžarsko ograjo
Predsednik odbora za obrambo in poslanec SDS-a Žan Mahnič je obiskal brežiško občino in po obisku za obvladovanje prebežniških tokov predlagal postavitev ograje in določitev vstopnih točk, kot so to storili na Madžarskem.

Poslanci pa lahko po njegovih besedah poleg tega, da sprejmejo zakonodajo, ki bo vojski dala večja pooblastila, pomagajo tudi tako, da posredujejo pri ustreznih službah, da zagotovijo dovolj razkužilnih sredstev. Sprejeti bi morali tudi spremembe zakona o policiji, je prepričan. Omenjeni poslanec si je v spremstvu brežiškega župana Ivana Molana ogledal tudi begunska centra v Brežicah in Dobovi.

Molan je ob tem napovedal tudi, da bodo stanje v občini v nekaj dneh spravili pod nadzor in dodal, da bi se morali vsi v državnem zboru in vladi poenotiti ter z EU-jem in s Hrvaško doseči dogovor, ki bo končal zdajšnjo agonijo prebežnikov in lokalne skupnosti.

Od predsednika vlade Mira Cerarja pa je po njegovem petkovem obisku v brežiški občini dobil zagotovila, da bodo v kratkem uredili železniški prevoz po vzorcu, ki ga zahtevajo na brežiški občini, da bodo v prizadetih vaseh poskrbeli za higieno in da bo vlada nastopila odločneje, je še navedel Molan.
"Nekateri za obstoj potrebujejo vtis izrednih razmer"
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa se je odzvala na Mahničeve izjave, da je Slovenija zavrnila pomoč Frontexa in drugih držav članic in ob soočanju begunsko krizo.

"Slovenija ni nikoli zavrnila pomoči drugih držav članic ob soočanju z migrantskim valom. Neutemeljeno zatrjevanje, da je bila takšna pomoč zavrnjena, je neodgovorno in nedržavotvorno dejanje tistih, ki za svoj politični obstoj potrebujejo vtis izrednih razmer. Po pomoč smo se obrnili na države višegrajske četverice, hkrati pa so nam jo ponudile tudi nekatere druge države EU, kar smo takoj sprejeli," so na MNZ-ju zapisali v odzivu.

Obenem pa menijo, da bi moral Frontex enote poslati na zunanje meje EU-ja, se pravi na Hrvaško in v Grčiji, kjer naj ustavljajo dotok prebežnikov.
"Frontex že po mandatu ne sodi na notranjo mejo EU-ja, torej med Slovenijo in Hrvaško, ampak kvečjemu na hrvaško-srbsko mejo, torej na zunanjo mejo EU-ja. Slovenija kot varuh notranje schengenske meje pod nobenim pogojem ne bo t. i. hot spot za obravnavanje migrantov in redčenje migracijskega toka," so dodali.

Zgodbe o izbirčnosti ne držijo
Po besedah prostovoljke Rdečega križa Slovenije Maje Orel je sodelovanje in organizacija Rdečega križa, Slovenske karitas, Slovenske vojske in policije zelo dobra. "Složnost policije, vojske in različnih organizacij je neizmerna. Tako energija in moč pride sama od sebe, čeprav smo vsi utrujeni in na trenutke bi tudi mi bili že potrebni pomoči," je povedala.

"Ljudje so strpni, hvaležni, zelo pomirjeni, ko dobijo topel obrok," je pojasnila in zavrnila nekatere informacije, da so begunci izbirčni pri hrani. "Ko daš otroku v njegove ledeno mrzle roke topel krožnik, se ti srce razpoči. Moramo izklopiti čustva, ker je sicer prehudo," je še povedala.

Rdeči križ je med drugim prevzel tudi zdravstveno oskrbo beguncev. To najbolj potrebujejo otroci, nosečnice in mlade mamice. "Ogromno je majhnih otrok, prevzeli smo tudi otroka, starega dva dni. Hrane za otroke tudi najbolj primanjkuje, to je kašic in mleka v prahu," je povedala Orlova in dodala, da primanjkuje tudi oblek za otroke, stare od sedem do 14 let.

Med zdravstvenimi težavami so najpogostejše izčrpanost, dehidracija, premraženost, žulji, driska in vročina. "Ljudje gledajo kar v prazno, zato imaš včasih občutek, ko mu daš hrano v roke, da tega sploh ne bo mogel vzeti," je pojasnila.

Za zdaj imajo tudi dovolj prostovoljcev, če pa kdo želi še pomagati, naj se javi na Rdeči križ Maribor ali Slovensko filantropijo v Ljubljani. Tam jih bodo zabeležili in poklicali, če bodo potrebovali ljudi.

Vsakodnevno srečanje s trpljenjem je izčrpavajoče
Obdobje begunskega vala je tako s fizičnega kot psihičnega vidika naporen tudi za policiste, pripadnike civilne zaščite, vojake, prostovoljce in ostale, ki pomagajo prebežnikom, pa opozarja psiholog Peter Umek.

Policiste skrbi tudi za lastno varnost, imajo delovnik, ki traja 12 ur in več, in so ločeni od svojih družin, je orisal upokojeni profesor. Počutje beguncev in njihovi odzivi pa se prenašajo tudi na policiste. Izjave prebežnikov po njegovih besedah vplivajo na policiste, na njihovo odzivnost in pripravljenost pomagati.
Prav tako so po psihologovem opozorilu v težkem položaju tudi humanitarni delavci. Ti za razliko od policistov sicer delajo prostovoljno, a tudi zanje so zdajšnje razmere zahtevne in puščajo fizične in psihične posledice. "Ni se preprosto vsak dan srečevati z nesrečami in trpljenjem ljudi," je opozoril. Do izgorevanja v tako kratkem času sicer po njegovih besedah še ne pride, lahko pa se morajo spoprijeti z drugimi psihičnimi težavami.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V zadnjem tednu v Slovenijo prišlo več kot 56.000 prebežnikov