Sporočilo petkovega težko pričakovanega govora britanskega premierja Davida Camerona je bilo, da bo omejitev priseljevanja ena izmed prioritet Velike Britanije pri prihodnjih pogajanjih o izstopu države iz EU-ja. A nemška kanclerka Angela Merkel je vsaj za zdaj očitno ta del Cameronovega sporočila preslišala. Bolj kot to jo je zmotilo njegovo "vmešavanje" v politiko EU-ja o prostem pretoku delavcev.

Ostri ukrepi
Britanski premier je med drugim predlagal, da bi bili priseljenci iz EU-ja šele po štirih letih bivanja na Otoku deležni ugodnosti, kot so davčne olajšave ali socialna stanovanja, migranti, ki v pol leta ne bodo našli zaposlitve, pa bodo morali zapustiti državo. Poleg tega bi britanski premier državljanom novih članic Unije prepovedal delo v Veliki Britaniji, dokler se njihova gospodarstva ne bodo bolj približala gospodarstvom starih članic.

Predlagal je tudi omejitev pravic priseljencev, da s seboj v Veliko Britanijo pripeljejo družinske člane, ter ukinitev otroških dodatkov in davčnih olajšav za otroke, ki ne živijo na Otoku. Pospešili naj bi deportacije obsojenih kriminalcev, beračem in prevarantom pa bi za dalj časa prepovedali vstop ali jih izgnali iz države.

Najstrožji socialni sistem v EU-ju
Po njegovih besedah bi Velika Britanija s spremembami dobila "najstrožji socialni sistem" za priseljence v Evropi. "Zaslužimo si biti slišani in morajo nas slišati," je poudaril. Cameron bo moral o diskriminaciji državljanov EU-ja na Otoku prepričati 27 vlad držav članic EU-ja. Ena izmed njih, Nemčija, je bila jasna: "Nemška vlada je v preteklosti znova in znova poudarjala pomen prostega pretoka delavcev, saj to narekujejo evropske pogodbe. Pomembno je, da je Cameron zavezan tem osrednjim stebrom EU-ja in načelu enotnega trga," je bila po govoru Camerona jasna kanclerka Angela Merkel.

"Izsiljevalski govor"
Odločitev, da bo Cameron zmernejši pri svoji retoriki o priseljevanju, je razočarala evroskeptike in razveselila predvsem gospodarstvenike. Nemški Der Spiegel je Cameronov govor označil za "izsiljevalski govor".

Temeljev EU-ja ne bodo spreminjali
Skupna evropska pravila socialnega varstva podpirajo prost pretok dela in enakost državljanov EU-ja, kar pomeni, da lahko bivajo in delajo v kateri koli članici EU-ja. Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je dejal, da ima "Latvijec, ki dela v Veliki Britaniji, pravico do socialnih olajšav, če tam dela". Cameronov predlog bi namreč še najbolj občutili prebivalci baltskih držav, kot je Latvija, in tudi Poljske. Dombrovskis je dodal, da bi bil Cameron na veliko varnejšem območju, če bi se ukvarjal z odkrivanjem nepravilnosti in načinom, kako priseljenci zlorabljajo britanski zdravstveni in socialni sistem, temeljev EU-ja pa da ne bodo spreminjali.

Nekdanji poljski premier Donald Tusk, ki bil v preteklosti s Cameronom v sporu, saj je slednji Poljsko obtoževal "koristoljubnega turizma", bo v ponedeljek prevzel funkcijo kot predsednik Evropskega sveta. Na začetku mandata bo imel polne roke dela s podrobnim pregledom želje Velike Britanije, da prenovi pogoje članstva v EU-ju, torej Lizbonske pogodbe.

Cameron trdi, da priseljenci niso težava le v Veliki Britaniji. "Vprašanje priseljencev povzroča resno zaskrbljenost po vsej Evropski uniji," je pojasnil in dodal, da priseljenci iz evropskih držav, ki imajo nekaj otrok, lahko - glede na trenutni socialni sistem v Veliki Britaniji - dobijo 8.000 funtov na leto (okoli 9.800 evrov).