Assange se je oglasil z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, na katerem tiči že več kot eno leto. Manninga, za katerega so v torek odločili, da je kriv vohunjenja in izdaje državne skrivnosti, potem ko je priznal, da je WikiLeaksu predal skoraj 700.000 zaupnih dokumentov ameriške vlade, je Assange označil za "najpomembnejši novinarski vir, kar ga je svet kadar koli videl". Dodal je, da Manningu, nekdanjemu vojaškemu obveščevalcu, ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje, zato je pozval k razveljavitvi obsodbe.

"Ameriška vlada je Bradleyja Manninga zadrževala v kletki, ga slekla do golega in ga osamila, zato da bi se zlomil, kar uradno prepovedujejo tudi dokumenti Združenih narodov. To nikoli ni bilo pošteno sojenje. Gre za nevaren precedens in primer nacionalnega varnostnega ekstremizma. To je kratkovidna sodba, ki je ne moremo sprejeti in mora biti zavrnjena." Assange sicer nikoli ni priznal, da je bil prav Manning njihov vir, saj še naprej uporablja besedi "domnevni sodelavec". Dodal je, da Manning ni zakrivil ničesar, saj je bila edina žrtev v tem primeru "ranjeni ponos ameriške vlade".

Kdo si bo še upal sodelovati z WikiLeaksom?
Obsodba Manninga, ki je bil v petih točkah kriv vohunjenja, obsojen pa je bil tudi v 14 drugih točkah - sodišče ga je oprostilo le v primeru najhujše obtožbe, to je pomoč sovražniku, bi lahko otežila tudi delo Assangea in WikiLeaksa, saj bi lahko zelo visoke kazni odvrnile morebitne prihodnje "žvižgače", da bi organizaciji še naprej razkrivali zaupne dokumente. To pa je osnova delovanja te organizacije.

Assange pa je v odzvu na Manningovo obsodbo spomnil tudi na dvoličnost predsednika Baracka Obame. Dejal je, da je leta 2008, ko je bil še predsedniški kandidat, "žvižgače pohvalil in njihova dejanja označil kot pogumna in domoljubna. Ko pa se je preselil v Belo hišo, je začel več sodnih postopkov proti žvižgačem kot vsi prejšnji ameriški predsedniki skupaj."

Manning se je sicer izognil najhujši kazni, dosmrtnemu zaporu brez možnosti pogojnega izpusta, še vedno pa mu grozi visoka zaporna kazen, do 136 let. Vojaška sodnica, polkovnica Denise Lind, bo izrek kazni začela v sredo.

Kljub vsemu - olajšanje
Oglasile pa so se že mnoge človekoljubne organizacije, ki so sicer izrazile jezo in razočaranje nad izrekom sodbe, v isti sapi pa tudi olajšanje, da Manning niso določili za krivega pomoči sovražniku.

Strokovnjaki se strinjajo, da je bila škoda, ki jo je Manning ameriški vladi prizadejal z razkritjem diplomatskih depeš v vojnah v Iraku in Afganistanu, precej manjša, kot se je Washington sprva bal. "Gre bolj za površinsko kot katastrofalno škodo, to je jasno," je dejal Steven Aftergood, strokovnjak za vladno tajnost, in dodal: "Kljub temu pa je škoda nastala, z njo se morajo ZDA spoprijemati vsak dan. Dokumenti so zanetili dvom o iskrenosti washingtonskih predstavnikov v pogovorih s tujimi sodelavci, hkrati pa sprožili vprašanje, ali je ameriška vlada zmožna jamčiti za zaupnost - tako v diplomaciji kot v vojaških operacijah in obveščevalnih službah."

Amnesty International je sporočil, da je bila že sama obtožba o pomoči sovražniku "kaplja čez rob in resno kršenje prava, saj ne obstajajo nikakršni dokazi, da je Manning želel z razkritjem škoditi ZDA".