Avstralski minister je dejal, da razmišlja, da bi južnoafriškim belim kmetom hitreje omogočil vizume iz humanitarnih razlogov, je poročal BBC. Izjava je bila dana ob pozivih, da bi lastništvo zemlje prešlo iz rok svetlopoltih v roke temnopoltih kmetov, in ob opozorilih o umorih kmetov.

Dutton je tako novinarjem dejal, da južnoafriški beli kmetje potrebujejo pomoč "civilizirane države, kot je naša". Po njegovih besedah beli kmetje v Južni Afriki delujejo v "grozljivih okoliščinah". Minister je še dejal: "Želimo ljudi, ki si želijo priti sem, spoštovati naše zakone, se integrirati v našo družbo, trdo delati in ne živeti na socialni podpori. Mislim, da si ti ljudje zaslužijo posebno pozornost, in vsekakor jim jo zdaj nudimo."

Južnoafriško zunanje ministrstvo je v odzivu sporočilo, da so "izjave, pripisane avstralskemu ministru za notranje zadeve, žaljive". Pričakujejo umik izjave, po poročanju Reutera še sporoča južnoafriško ministrstvo. Ministrstvo je dodalo, da obžalujejo, da avstralska vlada svojih skrbi ali prošnje za pojasnila ni prenesla prek diplomatskih kanalov, ki so na voljo.

Predstavnik vlade Ndivhuwo Mabaya je ob tem dejal, da ni razlogov, da bi katera koli država na svetu sumila, da je del južnoafriškega prebivalstva ogrožen od demokratično izvoljenih voditeljev. Dodal je, da ni razloga, da bi bilo koga strah. "Program redistribucije zemlje bo izveden v skladu z zakonom. Našim prijateljem po svetu želimo sporočiti, da ni potrebe po paniki," je pojasnil in dodal, da ostajajo v Južni Afriki "enotni, tako temnopolti kot svetlopolti".

75 odstotkov zemlje v lasti 10 odstotkov svetlopoltih
Južnoafriška levičarska stranka Borci za gospodarsko svobodo je predlagala spremembe ustave, ki bi omogočile razlastitve brez odškodnine. Šlo naj bi za rešitev ogromnih neenakosti pri posedovanju zemlje, ki obstajajo tudi več kot dve desetletji po koncu apartheida.

Februarja je večina poslank in poslancev predlog podprla, ni pa jasno, kdaj oziroma ali sploh bodo o tem tudi glasovali. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina.

Pozivi k razlastitvi belih kmetov so se okrepili po tem, ko je položaj predsednika prevzel Cyril Ramaphosa. Belci sicer predstavljajo manj kot 10 odstotkov celotnega prebivalstva Južne Afrike, v njihovi lasti pa je okoli 75 odstotkov kmetij.

Avstralski mediji so poročali, da se je posledično zgodil porast nasilja zoper bele kmete. Aktivisti v Južni Afriki že dolgo govorijo, da se bele kmete ubija nesorazmerno veliko. Nasilni zločini predstavljajo resno težavo v celotni Južni Afriki, umori na kmetijah pa so postali močno rasno zaznamovani.

BBC pa je novembra lani ugotovil, da je tezo, da je več možnosti za umor svetlopoltega kmeta kot temnopoltega, težko dokazati s statističnimi podatki.

Beli kmetje dobrodošli, prosilci za azil zaprti
Medtem ko iz Avstralije prihajajo izrazi dobrodošlice za bele južnoafriške kmete, ki za azil v Avstraliji sploh niso zaprosili, pa je odnos avstralskih oblasti do prebežnikov iz držav, kot so Iran, Afganistan in Šrilanka, prav nasproten. Avstralija je namreč prebežnike, ki jim je preprečila dostop do svojega ozemlja, v sklopu "tihooceanske rešitve" v zameno za finančno nadomestilo nastanila na otoke okrog svoje obale in trdi, da za njihovo blaginjo ni več odgovorna. Organizacije za zaščito človekovih pravic so Avstralijo večkrat obtožile kršenja človekovih pravic v centrih za pridržanje na teh otokih (Manus, Nauru).

Izjava avstralskega ministra je bila sicer dana skoraj pol leta po tem, ko se je Avstralija strinjala, da bo plačala za 70 milijonov avstralskih dolarjev (44 milijonov evrov) odškodnin okoli 2.000 prosilcem za azil, ki so avstralske oblasti obtožili fizičnih in psihičnih zlorab v centrih za pridržanje na otoku Papue Nove Gvineje Manus.