Kljub zaostritvi razmer med Pjongjangom in Seulom v zadnjih tednih so v sredo v domovino prepeljali posmrtne ostanke skoraj 150 južnokorejskih vojakov.

Triletna vojna v kateri sta Severno Korejo podpirali Kitajska in nekdanja Sovjetska zveza, Južno Korejo pa ZN oz. ZDA, je prvi pomembnejši oboroženi spopad hladne vojne.

Neposredni povod za vojno je bil propad japonskega imperija oz. konec druge svetovne vojne. Koreji je od leta 1910 vladala Japonska, po njeni vdaji po drugi svetovni vojni pa so si jo po 38. vzporedniku razdelile Sovjetska zveza, ki je zasedla severni del, in ZDA, ki so zasedle južnega.

Meja na 38. vzporedniku

Prizadevanja, da bi po vsem Korejskem polotoku izvedli volitve, so propadla. Avgusta 1948 so na jugu ustanovili Republiko Korejo (Južna Koreja), mesec dni pozneje pa so na severu polotoka ustanovili komunistično Demokratično republiko Korejo (Severna Koreja). 38. vzporednik, ki naj bi bil le kot administrativna ločnica, je dejansko postal meja.

Ob njej je že kmalu začelo prihajati do manjših spopadov, nato pa je Severna Koreja pod vodstvom Kim Il Sunga in ob podpori Kitajske in Sovjetske zveze 25. junija 1950 vdrla na jug in sprožila vojno. Varnostni svet ZN se je odločil oblikovati sile pod ameriškim poveljstvom z nalogo ustaviti Severne Korejce.

Dve leti pogajanj

Julija 1951 so se začela pogajanja o ustavitvi ognja, ki so se vlekla celi dve leti, spopadi pa so se medtem nadaljevali. 27. julija 1953 je bilo v Panmundžomu končno sklenjeno premirje, ki so ga podpisali predstavnika ZN in Kitajske ter severnokorejski voditelj Kim, ne pa tudi predstavnik Južne Koreje. Ustavitvi ognja ni nikoli sledila mirovna pogodba, tako da Severna in Južna Koreja tehnično ostajata v vojni.

Napetosti iz hladne vojne so na Korejskem polotoku tudi po padcu Berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze še kako žive.

Ravno prejšnji teden je Severna Koreja po pretrganju komunikacijskih povezav z Južno Korejo razstrelila poslopje urada za zveze z južno sosedo v Kaesongu. Dodatno so okrepili tudi vojaško navzočost na meji, so pa v sredo ustavili načrte za vojaško operacijo.

Posmrtni ostanki vojakov v domovini

Razmere so se sicer začele zaostrovati po kampanji južnokorejskih aktivistov, ki so čez mejo poslali letake s pozivi Severnim Korejcem, naj strmoglavijo komunistični režim.

Pred obletnico začetka vojne so v sredo v domovino prepeljali posmrtne ostanke 147 južnokorejskih vojakov, ki so umrli v vojni pred 70 leti. Z letalom so jih prepeljali s Havajev, kamor jih je predtem poslala Severna Koreja, potem ko so jih odkrili v zadnjih treh desetletjih.