Najhujše razmere v Rahajnu so za razseljene Rohinge. Foto: EPA
Najhujše razmere v Rahajnu so za razseljene Rohinge. Foto: EPA

V poročilu, ki ga bo v kratkem objavil Program ZN-a za razvoj (UNDP), so razmere v Rahajnu "na robu katastrofe", saj se dohodki ljudi zmanjšujejo, pridelava riža upada, trgovinske omejitve, ki jih je uvedla vojska, pa so pripeljale do hudega pomanjkanja hrane in hiperinflacije. Nekateri prebivalci so se zatekli k uživanju riževih otrobov, ki jih običajno uporabljajo za krmo za živali.

Kanni Wignaraja, regionalna direktorica UNDP-ja, je v pogovoru za Guardian dejala, da tako slabih razmer v Mjanmaru, kot so zdaj, še ni bilo. "To je popoln gospodarski zlom. Če se bo takšno stanje nadaljevalo tudi v letu 2025, bo dvema milijonoma ljudi grozilo stradanje. Že zdaj imajo nekatera gospodinjstva le en obrok na dan, nekatera celo tega ne," je dejala. Dodala je, da se je povečalo tudi najemanje posojil, čeprav tudi posojilodajalci nimajo veliko sredstev.

Po podatkih UNDP-ja se je več kot polovici izmed 1,4 milijona gospodinjstev v Rahajnu zaradi zaostritve spopadov mesečni prihodek zmanjšal z okoli 31,7 dolarja (29,5 evra) na 22 dolarjev (20,5 evra). To komaj zadostuje za kritje stroškov nakupa riža, nikakor pa ne za drugo hrano, stroške za bivanje, zdravstveno oskrbo ali mobilnost.

Cene živil in zdravil so poletele v nebo. Foto: EPA
Cene živil in zdravil so poletele v nebo. Foto: EPA

Spopadi med vojsko in etničnimi skupinami vse hujši

V Mjanmaru je februarja leta 2021 oblast prevzela vojska, od takrat pa so se spopadi le zaostrili, prav tako gospodarska kriza. Državni udar je namreč naletel na odpor določenega dela družbe, zato so nekateri v roke vzeli tudi orožje, da bi povrnili demokracijo. Poleg tega se proti vojaški hunti bojujejo tudi nekatere etnične skupine, ki si že dolgo prizadevajo za večjo avtonomijo.

Konflikt v zvezni državi Rahajn, ki meji na Bangladeš, se je še bolj razplamtel konec lanskega leta, hudi spopadi med vojsko in arakansko vojsko, ki jo sestavljajo etnične skupine, ki želijo večjo neodvisnost, pa še vedno potekajo. UNDP opozarja, da želi vojska z omejitvami Rahajn ločiti od preostalega dela države in nad že tako prizadetim prebivalstvom izvajati "kolektivno kaznovanje".

Vodja vojaške hunte Min Aung Hlaing obtožbe zavrača in s prstom kaže na etnične skupine.

Razmere so še posebej kritične za več kot pol milijona razseljenih v Rahajnu, med katerimi je tudi ljudstvo Rohinga, ki se zanaša na pomoč humanitarnih organizacij. Tudi tem skupinam naj bi hunta močno otežila dostop.

Pomanjkljiva je tudi zdravstvena oskrba, cena zdravil pa so poletele v nebo. Julija je več kot 30 otrok umrlo zaradi izbruha driske. Hkrati so se cene osnovnih živil, kot sta riž in olje, povečale za skoraj desetkrat. Letos naj bi pridelali le 97.000 ton riža, kar bo dovolj za pokritje 20 odstotkov potreb prebivalstva. Lani je pridelek znašal 280.000 ton.

Pri UNDP-ju so zato pozvali k umiku vseh omejitev, da bi lahko blago prišlo v Rahajn, in k neoviranemu dostopu humanitarnih delavcev. "A gre za mnogo več kot lakoto. Priča smo politični katastrofi in zlomu. Morali bi doseči politični dogovor, pri katerem bi morala pomagati tudi mednarodna skupnost," je dodala Wignaraja.

Zaradi tako zaostrenih razmer vse več Rohingov skuša v obupu s čolni doseči obale Indonezije. Oktobra jih je v Indonezijo prišlo 395, v istem mesecu lani pa 49. Wignaraja je dejala, da so razmere za Rohinge v Rahajnu "popolnoma brezupne". "Vse, s čimer se spoprijema splošno prebivalstvo, lahko desetkrat ali večkrat pomnožite na Rohinge. Ko so ljudje obupani, bodo poskusili vse. Če svoje otroke naložijo na čoln, vemo, da so izgubili drugo upanje," je dodala.