V skupini, ki je poletela proti katarski prestolnici Doha, so tako ameriški državljani kot državljani nekaterih drugih držav, med njimi tudi ženske in otroci, kažejo posnetki, ki jih je objavila televizija Al Jazeera. "Katarcem smo zelo hvaležni," je povedal eden od potnikov, kanadski državljan.

Katarski posebni odposlanec v Afganistanu Mutlak al Kahtani je dejal, da je to "zgodovinski dan" za letališče. Današnji polet pa je tudi velik korak k ponovnemu odprtju letališča za mednarodne polete, je dodal.

Bela hiša je, potem ko je letalo pristalo v Dohi, sporočila, da so se talibani pokazali kot profesionalni in pripravljeni na sodelovanje, s tem ko so omogočili evakuacijo. Dodali so, da se bodo evakuacije ameriških državljanov in Afganistancev, ki so delali z ZDA, nadaljevale.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek med obiskom v Katarju sporočil, da so talibani obnovili obljubo, da bodo Afganistanci lahko svobodno zapustili državo, če bodo to želeli.

Evakuacijo še 200 ljudi je po besedah talibanskega predstavnika, ki ni želel biti imenovan, v imenu ZDA izpogajal posebni ameriški odposlanec Zalmay Khalizad.

Ameriška administracija pod vodstvom Joeja Bidna je pod vse večjim pritiskom, ker je v Afganistanu ostalo še več sto Američanov in nekdanjih afganistanskih sodelavcev ZDA in drugih zahodnih sil. Čeprav imajo urejene dokumente, zaenkrat ne morejo zapustiti države, ker so ZDA v začetku prejšnjega tedna ustavile evakuacijske lete s kabulskega letališča.

ZDA so iz Afganistana evakuirale približno 123.000 ljudi, večinoma Afganistancev, ki se bojijo maščevanja talibanov. Po navedbah Washingtona naj bi v Afganistanu ostalo približno 100 ameriških državljanov, še vedno pa si več tisoč afganistanskih sodelavcev zaradi strahu pred maščevanjem talibanov želi zapustiti državo.

Ženske zahtevale enake pravice, a so jih pretepli

Talibani so v torek razglasili islamski emirat in imenovali prehodno vlado, v kateri ni nobene ženske, sestavljajo pa jo samo zvesti talibanski kadri. V Afganistanu se že nekaj dni nadaljujejo protesti proti njihovi vladavini. V sredo se je tako na ulicah Kabula znova zbrala skupina žensk, ki je zahtevala enake pravice za oba spola in ženske v vladi.

"To, da v vladi ni nobene ženske, je nesprejemljivo. To nas je pognalo na ulice," je za BBC dejala protestnica. Dejala je, da so mirno protestirale, ko se jim je približalo pet vozil s talibani, ki naj bi jih nato ustavili, prebičali in pretepli ter jim rekli, naj gredo domov, saj je tam njihovo mesto.

Protesti občasno potekajo tudi v drugih mestih po državi, predvsem v Heratu, kjer sta bila dva protestnika ustreljena. Talibani so zato že poostrili zakonodajo. Prepovedali so vse proteste in slogane, ki nimajo njihovega dovoljenja.

V prvem ukazu notranjega ministrstva, ki ga od torka vodi Sarajudin Hakani, ZDA pa ga iščejo zaradi obtožb o terorizmu, so talibani posvarili svoje nasprotnike, da morajo za vsak protest dobiti "varnostno dovoljenje", sicer jih čakajo "resne pravne posledice", piše Guardian.

Kitajska pošilja hrano, cepivo in zdravila

Zahodne države in Rusija zavračajo priznanje nove vlade, naklonjena pa sta ji Pakistan in Kitajska, ki je sporočila, da je postavitev nove vlade nujen korak za vzpostavitev reda v državi. Kitajska je tudi obljubila, da bo Afganistanu poslala 26 milijonov evrov pomoči, med drugim hrano, zdravila in tri milijone odmerkov cepiva proti covidu-19. Peking je ob tem sporočil, da je pripravljen še na nadaljnjo pomoč deželi pod Hindukušem v boju proti pandemiji covida-19.

Kitajski zunanji minister Vang Ji je ob tem pozval ZDA, naj tudi po umiku iz države prevzamejo nadaljnje obveznosti. "Bolj kot katera koli druga država ste obvezane h gospodarski in humanitarni pomoči, ohranitvi stabilnosti in preprečitvi kaosa v državi," je Washingtonu sporočil kitajski minister.

Poleg vodje kitajske diplomacije so na videokonferenci s kolegi iz držav, ki mejijo na Afganistan, sodelovali še zunanji ministri iz Pakistana, Irana, Tadžikistana in Uzbekistana ter namestnik zunanjega ministra iz Turkmenije.

Talibani so Kitajsko označili za svojo najpomembnejšo partnerico, zato v Peking polagajo upe za investicije in obnovo države.