"Hočemo močne in uradne diplomatske odnose z Nemčijo," je dejal. Talibani si po njegovih besedah želijo od Nemčije, pa tudi od drugih držav, finančne podpore, humanitarne pomoči in sodelovanja v zdravstvu, kmetijstvu in izobraževanju.

Mudžahid je povedal, da so bili Nemci v preteklosti vedno dobrodošli v Afganistanu. "Na žalost so se potem pridružili Američanom. A to jim je zdaj oproščeno," je dejal, kot navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Nemški zunanji minister Heiko Maas ni izključil možnosti, da bi Berlin vnovič zagotovil razvojno pomoč Afganistanu, a je za to postavil več pogojev, med drugim, da morajo talibani oblikovati široko in vključujočo vlado.

Nemčija je zaprla svoje veleposlaništvo v Kabulu in ustavila razvojno pomoč, potem ko so talibani prejšnji mesec prevzeli oblast v Afganistanu. Berlin pa je obljubil humanitarno in nujno pomoč beguncem v Afganistanu in njegovi okolici, ki naj bi jo posredoval prek človekoljubnih organizacij.

Zunanji ministri Evropske unije so na neuradnem zasedanju na Brdu pri Kranju ta teden določili pet meril, od katerih bo odvisno sodelovanje EU-ja s talibani. Med drugim zahtevajo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, ter upoštevanje zagotovila, da "Afganistan ne bo oporišče za izvoz terorizma v druge države".

Sorodna novica "Z afganistansko vojno je oživela tradicija imperialističnega feminizma"

Italija bo veleposlaništvo preselila v Doho

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je medtem sporočil, da Italija načrtuje preselitev svojega veleposlaništva iz Afganistana v Doho, glavno mesto Katarja. Več držav in EU so nakazali, da bodo zalivsko monarhijo uporabljali kot izhodišče za diplomatske odnose z Afganistan, potem ko so po zmagi talibanov zaprli svoja veleposlaništva v Kabulu.

Na drugi strani pa so Kitajska, Iran, Pakistan, Rusija in Turčija svoja veleposlaništva v Afganistanu ohranili odprta, s čimer imajo več možnosti za vpliv na novonastajajočo vlado, ki naj bi jo vodil soustanovitelj talibanov Mula Abdul Gani Baradar.

Katar se uveljavlja kot pomemben posrednik med zahodnimi državami in talibani. V Kabul je poslal humanitarno pomoč v obliki zdravstvenih potrebščin in hrane in napoveduje, da bo te polete izvajal vsakodenvno, potem ko je Zahod po zmagi talibanov dostavo pomoči prekinil.

Doha je od leta 2013 gostila politično vodstvo talibanov.

Katar je talibanom pomagal odpreti kabulsko letališče, potem ko so ga zapustile tuje sile.

Talibani nad protestnice

V soboto so v Kabulu talibani nasilno razgnali protestnice na shodu za pravice žensk, ki so zahtevale enakost, pravičnost in demokracijo. Protest je potekal v bližini predsedniške palače, protestnice pa so nosile transparente z napisom "nismo ženske iz 90. let". Talibani naj bi proti njim uporabili solzivec, kot trdijo same, pa so jih tudi pretepli. V odzivu so talibani zatrdili, da so protesti ušli izpoda nadzora in so morali posredovati.

Med prvo vladavino talibanov v Afganistanu, ki se je končala po mednarodnem posredovanju leta 2001, so bile ženske popolnoma brez pravic. Zunaj svojega doma so morale nositi burko, pokrivalo, ki jim je povsem zakrivalo zgornji del telesa, dom pa so lahko zapustile zgolj v spremstvu moža ali moškega sorodnika. Dekleta, starejša od desetih let niso smele več v šolo.

Talibani so po prevzemu oblasti v Afganistanu obljubili, da bodo spoštovali pravice žensk v skladu z načeli šeriatskega prava. Eden visokih talibanskih voditeljev je prejšnji teden za britanski BBC dejal, da ne misli, da bodo ženske imenovane na višje položaje v njihovi vladi, vendar pa bodo vseeno imele določeno vlogo.

Ameriški general: V Afganistanu bo verjetno izbruhnila vojna

Medtem je načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley v soboto za ameriške medije ocenil, da je "verjetno", da bo v Afganistanu izbruhnila državljanska vojna. Posvaril je, da bodo lahko zaradi tega vnovič zaživele teroristične skupine v državi.

Po začetku umika ameriških sil iz Afganistana so talibani zelo hitro skoraj popolnoma prevzeli državo. Edina, ki se talibanom še upira, je provinca Pandžšir na severu države.

"Moja vojaška ocena (...) je, da se bodo razmere verjetno razvile v državljansko vojno," je za televizijo Fox News dejal Milley. Ob tem si je zastavil vprašanje, ali bodo talibani, ki še niso oblikovali vlade, utrdili oblast in vzpostavili učinkovito upravljanje države.

"Menim, da obstaja najmanj zelo velika verjetnost širše državljanske vojne, kar bo nato privedlo do razmer, ki bi lahko dejansko povzročile vnovično vzpostavitev Al Kaide ali rasti Islamske države ali drugih (...) terorističnih skupin," je še dejal general Milley. Poudaril je, da ne more napovedati, kaj se bo zgodilo v Afganistanu, a je kljub temu pesimist.

"Zelo verjetno je, da bi lahko v 12, 24, 36 mesecih v tej regiji spet vzniknil terorizem," je še menil načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA.

Protitalibanski uporniki: Talibanom smo povzročili velike izgube

Protitalibanski uporniki so medtem sporočili, da iz okrožja Parjan na severovzhodu province Pandžšir pregnali vse talibanske borce in ob tem slednjim povzročili velike izgube. Predstavnik Nacionalne odporniške fronte (FNR) Fahim Dašti je sporočil, da je bilo ubitih, ranjenih ali zajetih okoli tisoč talibanskih borcev.

Njegovih navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti, navaja nemško tiskovna agencija DPA.
Predstavnik talibanov Bilal Karimi pa je na Twitterju zapisal, da njihove sile obvladujejo pet od sedmih okrožij province Pandžšir. To je edina od 34 afganistanskih provinc, ki še ni pod nadzorom talibanov. To je gorato in težko dostopno območje severno od Kabula.

Eden od prebivalcev okrožja Šutul, ki se nahaja ob vhodu v provinco, je povedal, da so talibani v soboto vstopili v njihovo vas in streljali na več parkiranih avtomobilov. Večina civilistov je še pred njihovim prihodom pobegnila višje v gore. Dodal je, da so talibanski borci nato zapustili območje, po nepotrjenih informacijah pa naj bi ob odhodu padli v zasedo.

Upor proti talibanom vodi Ahmad Masud, sin znanega afganistanskega voditelja Ahmada Šaha Mansuda, ki je umrl v atentatu dva dni pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001.

Talibani so po navedbah nekdanjih lokalnih političnih predstavnikov zaprli dostop humanitarne pomoči do province Pandžšir. "Ne dovolijo, da bi hrana ali kar koli drugega prišlo v Pandžšir," je povedal nekdanji poslanec Zal Mohamad Zalmaj Nuri.