Ivao Hakamada je bil leta 1968 obsojen na smrt z obešanjem za umor svojega nadrejenega, njegove žene in dveh najstniških otrok dve leti prej.

Kot poroča Guardian, je nekdanji profesionalni boksar na izvršitev smrtne kazni čakal kar 46 let, kar je najdlje med vsemi na smrt obsojenimi zaporniki na svetu.

Na prostost so ga izpustili leta 2014, ko so se pojavili novi dokazi in so odobrili ponovno sojenje. Njegovi odvetniki so namreč dokazali, da se DNK krvnih madežev, ki so jih našli na domnevnih oblačilih morilca, ne ujema z njegovim DNK-jem.

Hakamada je vseskozi vztrajal pri svoji nedolžnosti in zatrjeval, da so ga k priznanju umorov prisilili preiskovalci, medtem ko so njegovi odvetniki trdili, da si je policija izmislila dokaze.

Višje sodišče je sprva odločilo, da ne bo odobrilo ponovnega sojenja, vendar je odločitev razveljavilo, potem ko mu je vrhovno sodišče naložilo vnovično proučitev primera.

Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov se je ponovno sojenje začelo šele lani in se zdaj končalo z oprostitvijo Hakamade, ki je po pisanju BBC-ja v povojni Japonski šele peti na smrt obsojeni posameznik, ki so mu dovolili ponovno sojenje.

O izvršitvi smrtne kazni obsojenci obveščeni le nekaj ur prej

Dolgoletno čakanje na smrtno kazen v zaporu je močno načelo Hakamadovo telesno in duševno zdravje, zato ni bil prisoten na razsodbi, na ponovnem sojenju pa ga je zastopala njegova sestra.

Hakamadovi podporniki zatrjujejo, da je njegova izkušnja razkrila napake v japonskem kazenskem sistemu in krutost obsodbe na smrtno kazen.

Japonska in Združene države Amerike so edine države v skupini G7, ki dovoljujejo smrtno kazen. Na smrt obsojeni zaporniki so na Japonskem o svoji usmrtitvi obveščeni le nekaj ur prej in nimajo možnosti, da bi govorili s svojci ali odvetniki. Po pisanju Guardiana je njihov zadnji pogovor z budističnim duhovnikom.

Vseeno ima smrtna kazen visoko podporo v javnosti. Anketa japonske vlade iz leta 2019 je pokazala, da kar 80 odstotkov vprašanih meni, da je smrtna kazen "neizogibna", medtem ko jih samo devet odstotkov podpira njeno odpravo.