Njegova aretacija, ki je prva aretacija službujočega južnokorejskega predsednika, je najnovejši zaplet Južni Koreji, ki je v preteklosti že preganjala in zapirala nekdanje voditelje. Z njegovim pridržanjem se končuje več tednov trajajoči spor med njim in oblastmi.

Preiskovalci so po neuspelem poskusu na začetku meseca v sredo Yoonu izročili nalog za pridržanje in ga pospremili na zaslišanje na urad za boj proti korupciji po večurnih napetostih, med katerimi je prišlo tudi do nasilja. Pred predsedniško palačo so jim namreč vstop v poslopje preprečevali predsednikovi varnostniki in podporniki.

Prek številnih ovir se je preiskovalcem med drugim uspelo prebiti tudi s pomočjo lestev in rezalnikov žic. Glavno stavbo v Seulu naj bi jim na koncu uspelo doseči prek ene od pohodniških poti za zadnjim delom poslopja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je sporočil v izjavi po aretaciji, je privolil v zaslišanje, da bi preprečil prelivanje krvi, čeprav gre po njegovem mnenju za nezakonito preiskavo. Pred njegovo rezidenco prispelo več kot 3000 policistov, prišlo je tudi do fizičnih obračunov med preiskovalci in predsednikovimi podporniki.

Preiskovalci ga želijo zaslišati v zvezi z neuspelim poskusom uvedbe vojnega stanja v državi, zaradi katerega se spopada z obtožbami vstaje in zlorabe položaja. Oblasti imajo zdaj 48 ur časa, da Yoona zaslišijo, če ne dobijo sodnega naloga za pridržanje, drugače ga morajo izpustiti. Pričakujejo, da bo odstavljeni predsednik naslednja dva dni preživel v samici.

Obenem se je v torek na ustavnem sodišču v državi začel formalni postopek odločanja o njegovi razrešitvi, ki so jo pred tem že izglasovali poslanci.

Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Južnokorejcev ne odobrava Yoonove samovoljne razglasitve vojnega stanja in podpira njegovo odstavitev, je politična kriza v zadnjih tednih obudila podporo njegovi Stranki ljudske moči (PPP), ki je skoraj dohitela glavno opozicijsko Demokratsko stranko.