Kitajska vojska je sporočila, da so vaje osredotočene na bojno pripravljenost patrulj na morju in v zraku, napade na pomorske in kopenske tarče ter izvajanje nadzora blokade na ključnih točkah in poteh. V vajah sodeluje tudi kitajska obalna straža.

Tajvanska vlada je vaje obsodila, predsedniški urad pa je sporočil, da Kitajsko "mednarodna skupnost širše prepoznava kot povzročiteljico težav". Vlada v Tajpeju je še sporočila, da je prepričana o zmožnosti obrambe.

Dva višja tajvanska uslužbenca sta za Reuters dejala, da se je več kot 10 kitajskih vojaških ladij približalo pasu ob Tajvanu, širokem 24 navtičnih milj, in da je Tajvan v odziv poslal svoje bojne ladje.

Eden izmed virov je dodal, da niso zaznali, da bi kitajska vojska streljala s pravim strelivom.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je na tajvansko t. i. območje odziva vstopila kitajska letalonosilka Šandong, v odziv pa so napotili vojaška letala in ladje ter aktivirali raketne sisteme na kopnem.

Vzhodno poveljsko kitajske vojske je objavilo posnetek, v katerem je tajvanskega predsednika Lai Čingteja prikazala kot žuželko in ga označila za "parazita, ki zastruplja Tajvan".

Kitajska vojaške vaje izvaja po tem, ko je Laj prejšnji mesec Peking označil za "tujo sovražno silo", Peking pa jih je sprožil po tem, ko je regijo zapustil ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je bil na obisku Japonske in Filipinov, kjer je kritiziral Kitajsko.

Kitajske oblasti so v vojski v zadnjih letih izvedle obsežne protikorupcijske čistke. Oktobra lani je bil zamenjan tudi obrambni minister Li Šangfu.

Reuters navaja tajvanski varnostni vir, ki je navajal notranje obveščevalne ocene in dejal, da skuša Peking zamotiti svojo vojsko z vajami kot načinom preusmerjanja pozornosti in da bi preprečil, da bi vojaki med seboj razpravljali o korupciji znotraj vojske.

EU in ZDA pozivajo k miru

Tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper je v odzivu na vojaške vaje Kitajsko obtožila, da povečuje napetosti v regiji. "Vse strani pozivamo k zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi lahko še povečala napetosti," je nadaljevala in pozvala k dialogu med stranema.

K miru je pozvala tudi Bela Hiša. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem poudaril pomen ohranjanja miru v regiji, je sporočila tiskovna predstavnica Bele Hiše Karoline Leavitt.

Napetosti v približno 180 kilometrov široki Tajvanski ožini, ki otok ločuje od celinske Kitajske, naraščajo od maja lani, ko je bil na Tajvanu izvoljen predsednik Lai Čing Te in zavzel ostrejša stališča do Kitajske od svoje predhodnice Cai Ing Ven.

Lai je prejšnji mesec Kitajsko označil za "sovražno tujo silo" in predlagal ukrepe za boj proti kitajskemu vohunjenju in infiltraciji.

Kitajska v okolici Tajvana sicer redno izvaja vojaške vaje, današnje pa sledijo nedeljskemu obisku ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha na Japonskem, ki je ob tem zagotovil, da bodo ZDA zagotovile "verodostojno odvračanje" v celotni Tajvanski ožini.

Peking vztraja pri stališču, da je Tajvan del kitajskega ozemlja, in napoveduje prevzem nadzora nad otokom, po potrebi tudi s silo.