Odnosi med največjima azijskima gospodarstvoma so se dramatično poslabšali leta 2012, ko je Tokio prevzel nadzor nad skupino otokov v Vzhodnokitajskem morju, na Japonskem znano kot Senkaku, na Kitajskem pa kot Tjaoju (Diaoyu).

Sledili so protesti v več kitajskih mestih, zaradi katerih so morala japonska podjetja začasno zapreti vrata. Ladje kitajske obalne straže medtem redno plujejo v vode okoli otokov.

Kljub sporu glede otočja in kitajsko-japonske zgodovine iz časa druge svetovne vojne državi veže zaskrbljenost zaradi protekcionistične trgovinske politike ZDA, poroča Guardian. Abejevo srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom bo tako prvi uradni obisk japonskega voditelja v sedmih letih.

Tridnevni obisk naj bi odnose postavil na "novo pot", so sporočili japonski predstavniki. Državi sicer zaznamujeta 40. obletnico sporazuma o miru in prijateljstvu.

Kot še poroča Guardian, bosta Ši in Abe v petek verjetno spregledala zgodovinske in ozemeljske spore ter se osredotočila na tesnejše gospodarsko sodelovanje.

Bo Trump zbližal obe državi?
Kitajska čuti posledice trgovinske vojne z ZDA, zato si želi več japonskega vlaganja, Japonska pa si prizadeva na vsak način preprečiti škodo za svoje izvozno naravnano gospodarstvo, ki bi lahko trpelo zaradi upočasnitve kitajske gospodarske rasti. Kitajska je namreč največji trgovski partner Japonske.

"Ne želimo, da bi ameriško-kitajski trgovinski spori škodovali mednarodnemu sistemu," je uslužbenca japonske vlade navedla japonska tiskovna agencija Kjodo.

Ob tem pa bo moral Abe, ki ga bo v Pekingu spremljalo 500 podjetnikov, paziti, da zbliževanje s Kitajsko ne bo vznemirilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je že uvedel carine tudi na uvoz japonskega jekla in aluminija, zagrozil pa je tudi s carino na uvoz japonskih avtomobilov in avtodelov.

Abe in Ši bosta govorila o skupnih vlaganjih v infrastrukturo v drugih vzhodnoazijskih državah, sprejela pa naj bi še niz skromnejših ukrepov, ki pa bodo imeli glede na napetosti v zadnjih letih simboličen pomen. Med drugim naj bi govorila o posojanju pandov japonskim živalskim vrtom, Abe pa naj bi Šija pozval, naj Kitajska ukine prepoved na uvoz hrane iz Fukušime, ki jo je Peking uvedel po jedrski nesreči leta 2011.

Konec japonske razvojne pomoči
Tokio je nakazal, da želi spremeniti dvostranske gospodarske vezi s Pekingom. Ta teden je tako oznanil, da končuje uradno razvojno pomoč Kitajski, ki je v zadnjih 40 letih znašala 32,4 milijarde dolarjev. Pomoč je "izpolnila svojo vlogo" v preobrazbi kitajskega gospodarstva, so dejali v Tokiu.