Pred bolnišnico v mestu Salt zahodno od prestolnice Aman se je zbralo več sto ljudi, ki so protestirali zaradi smrti bolnikov. Jordanski minister za zdravje je sporočil, da je v bolnišnici med 6. in 7. uro zjutraj za skoraj eno uro zmanjkalo kisika, kar je verjetno privedlo do smrti šestih bolnikov. Krajevni mediji so kasneje poročali, da je umrl še sedmi bolnik. Vse žrtve so bile starejše od 40 let.

"Kot minister za zdravje prevzemam polno moralno odgovornost za to, kar se je zgodilo, in sem premierju podal odstop," je dejal Obiedat.

Tiskovni predstavnik vlade je sporočil, da je premier Bišer Al Kasavneh tudi sam zahteval ministrov odstop. Jordanski kralj Abdulah II. je po tragičnem dogodku obiskal bolnišnico v Saltu in zahteval odstop njenega direktorja, poročajo tamkajšnji mediji. V bolnišnici se je sicer zdravilo okoli 150 bolnikov s covidom-19. Gre za novejšo bolnišnico, ki je z obratovanjem pričela šele minulega avgusta.

V Jordaniji v zadnjih tednih narašča število okužb z novim koronavirusom. Od začetka epidemije so potrdili več kot 460.000 primerov okužbe in več kot 5200 žrtev covida-19.

V Srbiji naj bi kmalu proizvajali rusko in kitajsko cepivo proti covidu-19

V Srbiji naj bi že kmalu stekla proizvodnja ruskega in kitajskega cepiva proti covidu-19. Gre za ruski Sputnik V in cepivo kitajskega podjetja Sinopharm. Prvega naj bi začeli 20. maja izdelovati na inštitutu Torlak za virologijo v Beogradu, drugega pa v novi tovarni, katere gradnjo je napovedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Gradnjo tovarne, namenjene proizvodnji kitajskega cepiva, je Vučić napovedal ob četrtkovem obisku v Abu Dabiju. Kot je dejal, so se o njej dogovorili z Združenimi arabskimi emirati, skupaj s katerimi bodo gradili objekt, in Kitajsko. Če bo šlo vse po načrtih, bo proizvodnja stekla 15. oktobra. Javen podpis pogodbe naj bi sledil v dveh tednih, je še napovedal.

Da bodo Sputnik V že od maja proizvajali tudi v nacionalnem inštitutu Torlak v Beogradu, je medtem po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočil srbski minister za inovacije Nenad Popović. Za to so se dogovorili na srečanju z ruskim ministrom za trgovino Denisom Manturovom, je pojasnil. Kot je poudaril, bo Srbija tako prva država v Evropi, ki bo izdelovala rusko cepivo in ga bo tako lahko izvažala v države po vsej Evropi.

V prvi fazi naj bi sicer iz Rusije uvozili štiri milijone odmerkov cepiva, ki jih bodo nato v Srbiji napolnili v viale in nato prodali naprej v regiji. V drugi fazi še pred koncem leta naj bi v Srbiji stekel celoten proizvodni cikel cepiva.

V torek je sicer ruska stran napovedala, da se bo v Italiji odprl prvi evropski proizvodni obrat za cepivo, katerega uporaba na ravni Evropske unije (EU) za zdaj sicer ni dovoljena. Proizvodnja naj bi tam stekla že junija.

Srbija je po zaslugi ruskega in kitajskega cepiva ena od evropskih držav z najvišjo precepljenostjo proti covidu-19. Vsaj en odmerek cepiva je v sedemmilijonski državi prejelo že več kot 1,8 milijona ljudi, od tega okoli 700.000 že dva odmerka.

V Latviji skoraj za vse obvezno delo od doma

V Latviji bo od prihodnjega tedna za skoraj vse zaposlene obvezno delo od doma, s čimer želi vlada v Rigi preprečiti širjenje novega koronavirusa.

Latvijska vlada je v petek sprejela odločitev, da bo delo od doma obvezno za uslužbence v javni upravi, državnih in občinskih podjetjih ter tudi v zasebnem sektorju.

Vsi našteti od torka ne bodo smeli več delati na svojih delovnih mestih. Izjema so proizvodna podjetja in dejavnosti, ki se lahko izvajajo samo na delovnem mestu.

Namen ukrepa je zmanjšanje tveganja za okužbo z novim koronavirusom na delovnem mestu ali na poti do tja. Vlada je hkrati uvedla tudi strožja pravila za javni prevoz.

V Latviji, ki ima 1,9 milijona prebivalcev, so se lani jeseni spoprijeli z naraščajočim številom okužb z novim koronavirusom.

Ob strogih ukrepih so se razmere sredi decembra začele umirjati. Od začetka pandemije so v državi potrdili 93.000 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je skoraj 1750 ljudi s covidom-19.

Sorodna novica V Italiji zaostrujejo ukrepe, v ponedeljek večji del države obarvan rdeče

Vse več okužb v Italiji

Od ponedeljka bo 11 italijanskih dežel rdečih, med njimi tudi Furlanija - Julijska krajina, Benečija, Lombardija in Lacij. Osem bo oranžnih, Sardinija pa ostaja bela.

Poleg novih ukrepov v več regijah je italijanska vlada zaostrila tudi pravila o razvrščanju dežel glede na število okužb. Po novem bodo rdeče dežele, kjer so v zadnjem tednu našteli 250 novih okužb na 100.000 prebivalcev.

V državi je do zdaj umrlo 101.881 ljudi s covidom-19, kar je največ v Evropi za Združenim kraljestvom, poroča britanski BBC. Do sedaj se je skupno z novim koronavirusom okužilo 3,2 milijona ljudi.

Italija napoveduje, da bodo v državi do septembra proti covidu-19 cepili vsaj 80 odstotkov populacije. Do sedaj so z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19 cepili okrog 1,95 milijona prebivalcev Italije, kar znaša 3,8 odstotka ljudi, ki se lahko cepijo.

Na ulicah nemških mest na tisoče nasprotnikov protikoronskih ukrepov

Na ulicah številnih nemških mest se je zbralo več tisoč nasprotnikov ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa. Protesti so med drugim potekali v Berlinu, Dresdnu, Stuttgartu, Münchnu, Düsseldorfu in Hannovru.

V Berlinu se je protesta pred ministrstvom za zdravje udeležilo okoli 1000 ljudi. Policisti so popisali okoli 50 ljudi zaradi kršenja zdravstvenih in varnostnih pravil. Tam je bilo tudi približno deset protiprotestnikov, ki so vzklikali: "Vse vas bomo cepili!"

V Dresdnu se je zbralo več sto podpornikov gibanja Querdenken, ki ga sestavljajo zanikovalci novega koronavirusa, desničarski aktivisti in nasprotniki cepljenja, čeprav je sodišče shod prepovedalo. Številni udeleženci niso nosili mask, čeprav so te trenutno obvezne, protestniki pa so med drugim vzklikali: "Pandemije je konec!"

V Stuttgartu so se protestniki zbrali pod sloganom: "Dovolj je dovolj." Po podatkih policije je na shod prišlo precej več od 750 ljudi, kolikor so jih odobrile oblasti. Od 80 do 90 odstotkov udeležencev ni imelo maske in ni upoštevalo medsebojne razdalje, je še sporočila policija.

V Münchnu so policisti razgnali več tisoč udeležencev protesta, ki so se zbrali pred bavarskim parlamentom. Policija je sporočila, da je protest prekinila, ker udeleženci niso upoštevali pogojev.

V Düsseldorfu je proti ukrepom protestiralo okoli 2000 ljudi, ki jih je spremljal konvoj več kot 100 avtodomov.

V Hannovru se je na pobudo gibanja Querdenken zbralo okoli 800 ljudi, čeprav so oblasti odobrile dogodek za 1500 udeležencev. Protest je potekal mirno, so pa policisti preverjali uporabo mask in kaznovali kršilce.