Peking se spopada z grozečo demografsko krizo, s hitro starajočo se delovno silo, upočasnjenim gospodarstvom in najmanjšo rastjo prebivalstva v državi v zadnjih desetletjih.

Po podatkih nacionalnega statističnega urada se je stopnja rodnosti v drugem največjem gospodarstvu na svetu znižala z 8,52 leta 2020 na 7,52 rojstva na 1000 prebivalcev. Številke so tako najnižje od leta 1949, ko je bila ustanovljena komunistična Kitajska.

V letu 2021 se je na Kitajskem tako rodilo 10,62 milijona ljudi, v tem letu pa jih je umrlo 10,14 milijona oziroma 7,18 na 1000 prebivalcev.

Podatki iz lanskega leta kažejo tudi to, da se je naravni prirast s prejšnje vrednosti 1,45 znižal na 0,34 na 1000 prebivalcev. Ekonomist Živei Žang ocenjuje, da ti rezultati kažejo na to, da se potencialna rast Kitajske upočasnjuje hitreje, kot je bilo pričakovano.

Kot razloge za manjše število otrok analitiki navajajo višje življenjske stroške in spremembe kulturnih navad, zaradi katerih so se ljudje navadili na manjše družine.

Čeprav so državne oblasti leta 2016 omilile državno politiko enega otroka, po kateri so pari po novem lahko imeli dva otroka, te spremembe niso prinesle želenih rezultatov.

Zato je lani Peking to politiko še omilil in parom dovolil, da imajo od zdaj lahko tri otroke.

Politiko enega otroka je leta 1980 uvedel takratni voditelj Deng Šiaoping, da bi zajezil rast prebivalstva in spodbudil gospodarski razvoj. Za to politiko so veljale izjeme samo za podeželske družine, katerih prvorojenec je bil ženska, in za etnične manjšine.