Po vseh preštetih glasovih je proti samostojni poti glasovalo 56,4 odstotka volivcev. Ankete se tako glede izida niso zmotile, vendar so napovedovale še večjo podporo obstanku v Franciji.

Volilna udeležba je bila okoli 80-odstotna. Pravico do glasovanja je imelo okoli 175.000 od približno 270.000 prebivalcev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v televizijskem nagovoru po razglasitvi izidov poudaril, da je odločitev "znak zaupanja v francosko republiko". Poudaril je, da je kot predsednik države ponosen, da je večina Kaledoncev izbrala Francijo.

Kljub porazu so izid pozdravili tudi zagovorniki neodvisnosti. "'Ne' je danes zmagal, vendar je 'da' prisoten. To je dosežek, na katerem bomo gradili naprej," je povedal vodja kampanje stranke FLNKS, ki podpira neodvisnost, Gérard Regnier. Volivci so namreč odgovarjali na vprašanje "ali želite, da Nova Kaledonija doseže polno suverenost in postane neodvisna".

Strah pred napetostmi med etnijami
Ob morebitni zavrnitvi neodvisnosti so se številni bali, da bi se znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci, ljudstvom Kanak, in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Francija je v Novi Kaledoniji, kjer v ponedeljek pričakujejo tudi francoskega premierja Edouarda Philippa, zato okrepila varnost.

Med najglasnejšimi zagovorniki neodvisnosti je ljudstvo Kanak, ki pa predstavlja manj kot polovico volilnega telesa. Poleg tega vsi ne podpirajo neodvisnosti. Podporniki odcepitve menijo, da ima Nova Kaledonija že številna pooblastila, tako da osamosvojitev "ne bi predstavljala skoka v neznano".

Velika nahajališča niklja
Nasprotniki neodvisnosti pa prav v tem vidijo razlog za odločitev proti. Opozarjajo tudi, da območje vsako leto od Pariza prejme 1,3 milijarde evrov. Tega po osamosvojitvi ne bi bilo več, kar bi lahko ogrozilo tamkajšnje gospodarstvo. V Novi Kaledoniji so velika nahajališča niklja, ki ga uporabljajo za izdelavo nerjavečega jekla, baterij in magnetov.

Nova Kaledonija ima svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, lokalne uprave in določenega dela izobraževanja. Francoske oblasti imajo medtem še vedno nadzor nad zunanjo in obrambno politiko ter visokim šolstvom. Čezmorsko ozemlje ima sicer po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je otok obiskal maja, ko je dejal, da bi bila "Francija brez Nove Kaledonije manj čudovita".

Sprva kazenska kolonija
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.

Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma, če bo v nedeljo večina glasovala proti odcepitvi.

Če bi večina glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija, ki je od Francije oddaljena 17.000 kilometrov, prvo francosko ozemlje po več kot 35 letih, ki bi se odcepilo. Džibuti se je namreč osamosvojil leta 1977, Vanuatu pa leta 1980.