Kljub številnim ukrepom, ki jih je sprejela vlada leta 2023, še pod nekdanjim premierjem Fumiem Kišido, je bilo lani na Japonskem rojenih 720.988 otrok, kar je pet odstotkov manj kot leto prej, medtem ko je umrlo 1,62 milijona prebivalcev. To pomeni, da sta umrla več kot dva človeka na enega novorojenega otroka.

Čeprav se je v sosednji Južni Koreji stopnja rodnosti lani prvič v devetih letih povečala, kar pripisujejo ukrepom za spodbujanje mladih k poroki in rojevanju otrok, pa se trend upadanja rojstev na Japonskem še ni spremenil.

V nasprotju z nekaterimi zahodnimi državami se na Japonskem le nekaj od vsakih sto otrok rodi zunaj zakonske zveze, kar kaže na močnejšo povezavo med poroko in rojstvom.

Manj porok v zadnjih letih je po besedah ekonomista Takumija Fudžinamija z Japonskega raziskovalnega inštituta posledica pandemije covida, a čeprav se je število porok v letu 2024 povečalo za 2,2 odstotka, na 499.999, pa je to sledilo strmemu padcu sklenjenih zakonskih zvez za 12,7 odstotka v letu 2020.

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti

Japonski premier Šigeru Išiba je pojasnil, da število porok sicer raste, vendar pa trend upadanja rojstev še ni ustavljen. "Glede na tesno povezavo med številom porok in številom rojstev bi se morali osrediniti tudi na ta vidik," je skušal biti optimističen za prihodnost.

Ta teden je za pozitivno novica poskrbela Južna Koreja, kjer se je leta 2024 stopnja rodnosti dvignila z 0,72 na 0,75 in nekatere navdala z upanjem, da se je demografska kriza morda končala.

Fudžinami sicer opozarja, da je še prezgodaj za kakršno koli smiselno primerjavo med številkami v obeh državah, je pa v obeh državah pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in zmanjšati razlike med spoloma, da bi spodbudili mlade k poroki in rojstvu otrok.

Strokovnjaki menijo, da je pozitiven preobrat Južne Koreje posledica vladne podpore pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, podpore otroškemu varstvu in stanovanjem ter kampanje podjetij, ki spodbujajo zaposlene k starševstvu.