"Zelo dobro poznam ljudi in zelo jih spoštujem. Prevzeli sto odstotkov našega posla s čipi. Mislim, da bi nam moral Tajvan plačevati za obrambo," je dejal Trump v pogovoru za Bloomberg Businessweek. "Veste, nismo nič drugačni od zavarovalnice. Tajvan nam ne da ničesar," je še zatrdil nekdanji ameriški predsednik, ki bo na novembrskih volitvah poskusil še drugič priti v Belo hišo.
ZDA so že desetletja najpomembnejša podpornica Tajvana in tudi njegova glavna dobaviteljica orožja, čeprav državi nimata sklenjenega obrambnega sporazuma. A po ameriškem zakonu o Tajvanu so ZDA zavezane, da otoku zagotovijo sredstva za samoobrambo, a niso dolžne posredovati v primeru napada.
ZDA že dolgo sledijo politiki "strateške dvoumnosti" glede tega, v kakšnih okoliščinah bi vojaško posredovale za zaščito otoka v primeru kitajskega napada, vendar je ameriški predsednik Joe Biden storil premik od te politike, ko je dejal, da bi bil pripravljen posredovati pri obrambi Tajvana.
Kitajska obravnava Tajvan kot del svojega ozemlja in eno od svojih pokrajin, zato pričakuje, da se bo v prihodnosti priključil celinskemu delu, za kar ne izključuje uporabe sile. V zadnjih letih je Peking okrepil vojaške aktivnosti v okolici otoka in s tem povzročil vse večje skrbi v Tajpeju, ki si je zato za prednostno nalogo postavil posodobitev obrambe, vključno z razvojem lastnih podmornic, pri čemer so predstavniki tajvanskih oblasti že večkrat poudarili, da je varnost otoka v njegovih rokah.
ZDA sicer zaostajajo z dobavami orožja Tajvanu, ki še čaka na že dogovorjene pošiljke v vrednosti 19 milijard dolarjev, čeprav so se uradniki v Washingtonu že večkrat zavezali, da bodo pospešili dobave. Že od leta 2022 se Tajvan pritožuje nad zamudami pošiljk orožja, kot so med drugim protiletalske rakete stinger, saj so se proizvajalci osredotočili na dobave Ukrajini za pomoč v vojni proti Rusiji.
Tajvan pripravljen prevzeti več odgovornosti
Tajvanski premier Čo Džung Taj je v odzivu na Trumpove izjave dejal, da imata Tajvan in ZDA kljub odsotnosti uradnih vezi dobre odnose, ob tem pa ponovil, da so zavezani krepitvi lastne obrambe. "Tajvan vztrajno krepi svoj obrambni proračun in kaže svojo odgovornost do mednarodne skupnosti," je Čo dejal na redni tiskovni konferenci v Tajpeju. "Pripravljeni smo prevzeti več odgovornosti, branimo se in zagotavljamo svojo varnost," je zatrdil.
Na Trumpove izjave so se odzvali tudi borzni trgi, kjer so se za tri odstotke pocenile delnice tajvanskega TSMC-ja, ki je med največjimi svetovnimi proizvajalci polprevodnikov, ki se uporabljajo od umetne inteligence do pametnih telefonov in sodobnih bojnih letal. "Trump je bil odkrit v svojih pripombah. To vidimo kot politično retoriko," je za Reuters dejal Allen Huang iz investicijske družbe Mega International Investment Service. "TSMC je odlično podjetje in na trgu zmaguje pred mnogimi konkurenčnimi podjetji v Združenih državah," je pojasnil.
TSMC namenja milijarde dolarjev za gradnjo novih tovarn v tujini, vključno s 65 milijardami dolarjev za tri tovarne v ameriški zvezni državi Arizona, čeprav bo večina proizvodnje ostala v Tajvanu.
Analitiki so že večkrat opozorili, da bi bil kitajski napad na Tajvan in zaseg TSMC-ja uničujoč za ameriško gospodarstvo prav zaradi njegove odvisnosti od tajvanskega proizvajalca polprevodnikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje