Gre za izjavo, ki sta jo tedanji britansko in kitajsko vodstvo izpogajali zaradi prihajajočega izteka 99-letne najemne pogodbe za ozemlje te nekdanje britanske kolonije.

V deklaraciji je Združeno kraljestvo privolilo v prenos Hongkonga na Kitajsko, v zameno pa naj bi Kitajska v Hongkongu vsaj še 50 let po prenosu – ta je po več kot 150 letih britanske vladavine sledil 1. julija 1997 – ohranila obstoječi gospodarski in politični sistem po načelu "ena država, dva sistema".

Gre predvsem za široko avtonomijo Hongkonga in zagotavljanje svobode govora.

Poseg v avtonomijo Hongkonga

V preteklih letih je Peking kljub skupni izjavi večkrat sprejel določene korake, ki so omejili avtonomijo Hongkonga, kar je vsakič znova sprožilo množične proteste in kritike Zahoda.

Do zdaj največji poseg Kitajske v avtonomijo Hongkonga je bil lanski zakon o nacionalni varnosti, po katerem je na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga in je v Hongkongu privedel do številnih aretacij. Nov udarec je sledil v četrtek, ko je kitajski kongres potrdil načrt komunistične partije za poostritev nadzora nad Hongkongom prek sprememb volilnega sistema.

V skladu s spremembami bo Pekingu naklonjen hongkonški vplivni volilni odbor med drugim potrjeval kandidate za poslance in imel možnost veta. Cilj sprememb je, da odgovornost za vodenje Hongkonga dobijo domoljubi, je po glasovanju dejal kitajski premier Li Kečjang.

Kritike na račun Pekinga

Britanski zunanji minister Dominic Raab je ocenil, da gre za "radikalne spremembe v smeri omejevanja participacije v hongkonškem volilnem sistemu" in še eno "jasno kršitev" omenjene skupne izjave.

"To je del vzorca, namenjenega nadlegovanju in omejevanju vseh glasov, kritičnih do kitajskih politik, ter že tretja kršitev skupne deklaracije v manj kot devetih mesecih," je poudaril.

Kot je še nadaljeval, mora zdaj sporočiti, da Peking po mnenju Združenega kraljestva trajno krši omenjeno izjavo ter da se razkol med obljubami na eni ter dejanji Pekinga na drugi strani stalno povečuje.

Ostro kritiko na račun Pekinga zaradi omenjenih sprememb volilnega sistema so v petek izrazile tudi ZDA, EU ter v skupni izjavi skupina gospodarsko najbolj razvitih držav G7, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken jih je med drugim označil kot "neposreden napad na obljubljeno avtonomijo", visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell pa kot "alarmantno politično nazadovanje" v Hongkongu.