Avstralska vlada je že pred skoraj letom dni napovedala zakonodajo, s katero bi Facebook in Google zavezali k plačevanju avstralskih ustvarjalcev medijskih vsebin, predvsem ker digitalna velikana mastno služita z avstralskim oglaševanjem.

Pri vsakih 100 avstralskih dolarjih, ki jih porabijo avstralski oglaševalci za spletne oglase, 49 dolarjev pobere Google in 24 dolarjev Facebook, trdi avstralski nadzorni organ za konkurenčnost.

"Gre za to, da ti tehnološki velikani prevzamejo odgovornost in da zagotovimo resnično konkurenco. Gre za zagotavljanje enakih konkurenčnih razmer. Gre za ohranjanje delovnih mest v novinarstvu in za zagotavljanje pravičnih rešitev za vse," je pred letom dni zakonodajo argumentiral avstralski minister za vladne finance Josh Frydenberg.

Avstralija je z letošnjim letom začela uresničevati napovedano namero. Spodnji dom parlamenta je decembra začel obravnavati t. i. zakon o obveznem pogajanju med novičarskimi mediji in digitalnimi platformami (angl. News Media and Digital Platforms Mandatory Bargaining Code). Parlamentarni odbor je 12. februarja predstavil končno poročilo, v katerem je izrazil podporo zakonodajnemu predlogu.

Facebook pri razkazovanju moči onesposobil vse, tudi gasilce in zdravstvo

Facebook se je na dogajanje odzval silovito in je uresničil svojo grožnjo – 18. februarja je onesposobil uporabniške račune vsem avstralskim medijem, s čimer je onemogočil prikazovanje njihovih objav tako uporabnikom v Avstraliji kot v tujini. Avstralskim uporabnikom pa je onemogočil tudi deljenje vseh novic – tako avstralskih kot tujih.

Blokada je nemudoma prizadela tako medije kot uporabnike. Novice (tudi) prek Facebooka spremlja 17 izmed skupno 25 milijonov Avstralcev, poroča BBC. Promet na avstralskih spletnih straneh je samo v nekaj urah upadel za 13 odstotkov, pa navaja avstralska radiotelevizija ABC.

Družbeno omrežje je blokado razširilo tudi na strani avstralskih vladnih agencij, meteorološke službe, dobrodelnih organizacij in celo gasilskih ter zdravstvenih služb, katerih objave so ključne v času pandemije covida-19. Nekatere Facebookove strani, ki širijo teorije zarote (denimo QAnon in dezinformacije o cepljenju) so medtem ostale nedotaknjene, poroča Guardian.

Dogajanje je močno odmevalo v mednarodni skupnosti. Več ameriških in britanskih politikov je obsodilo Facebookovo "nedemokratično blokado". Kanada je napovedala, da bo sledila zgledu Avstralije. Avstralski premier Scott Morrison in indijski premier Narendra Modi sta pozvala k svetovnemu pritisku na digitalne velikane, o čemer naj bi najbogatejše države razpravljale tudi na junijskem vrhu G7, je poročal Sydney Morning Herald.

Na drugi strani je v bran Facebooku stopil ustanovitelj svetovnega spleta Tim Berners Lee in posvaril, da bi predlagani zakon lahko spodkopal načelo brezplačnega deljenja internetnih povezav, kar je eden "temeljnih principov svetovnega spleta".

Facebook: Nikoli nismo prosili za objavo novic na našem omrežju

Nick Clegg, nekdanji namestnik britanskega premierja, zdaj pa podpredsednik Facebooka za svetovne zadeve in komunikacije, je zatrdil, da je bil Facebook "prisiljen" v blokado. Pri tem je sicer priznal, da so "pretiravali" pri onemogočanju nemedijskih vsebin.

Avstralsko zakonodajo je v zapisu na blogu označil za nelogično in podal primerjavo: "Kot bi prisilili proizvajalce avtomobilov, naj plačujejo radijske postaje, ker jih bodo ljudje nekega dne morda poslušali, ceno pa naj določijo radijske postaje". Pri tem je poudaril, da si "nikoli niso niti prilaščali niti niso nikoli prosili" za objavo medijskih vsebin na Facebooku.

Dopolnila zakona: FB ne bo podvržen zakonodaji, če sklene "dovolj pogodb"

Facebookova blokada je za večino spletnih strani trajala približno osem dni. V tem času se je avstralska vlada pod vodstvom ministra Frydenberga začela intenzivno pogajati z Markom Zuckerbergom in njegovo ekipo. 23. februarja, pet dni po blokadi in tik pred sprejetjem zakonodaje, so sklenili kompromis o dopolnilih predloga zakonodaje.

• Facebook mora v dveh mesecih skleniti "dovolj pogodb" z avstralskimi mediji

Dopolnila določajo, da Avstralija Facebooka morda ne bo podvrgla zakonodaji, če lahko ta dokaže, da je sklenil "dovolj pogodb" z avstralskimi mediji o plačevanju njihovih vsebin. Facebook ima za sklenitev pogodb po novem dva meseca časa, kar posredno pomeni, da sam odloča o tem, s kom bo podpisal pogodbo.

• Vlada mora Facebook o sankcioniranju obvestiti mesec vnaprej

Avstralska vlada lahko, če ne bo zadovoljna z delovanjem Facebooka, družbeno omrežje kadar koli podvrže zakonodaji. Vendar morajo – tako je določeno z dopolnili – Facebook o uporabi zakonodaje obvestiti en mesec vnaprej.

• Veljajo tudi stari dogovori z mediji

Avstralska vlada bo prav tako preučila dogovore, ki sta jih Google in Facebook že sklenila z ustvarjalci novic. V izvirnem predlogu zakona bi bili vsi ti dogovori razveljavljeni, digitalna velikana pa bi jih morala skleniti na novo. Z dopolnili bo vlada torej upoštevala tudi že sklenjene dogovore.

• Pogajanja neposredno med Facebookom in mediji brez mediacije vlade

Glavna sprememba predlaganega zakona pa je v tem, da vlada "v dobri veri" pogajanja popolnoma prepušča digitalnima velikanoma in medijem.

Samo če bi se vlada odločila intervenirati in bi Facebook ali Google podvrgla zakonodaji (recimo, če bi ocenili, da nista sklenila "dovolj pogodb" ali če tega ne storita v dveh mesecih), bi sporazume med njima in mediji določili v pogajanjih z mediacijo vlade.

V skrajnem primeru, če dogovora nikakor ne bi mogli doseči, bi vlada določila znesek plačila s "pošteno arbitražo".

Facebook hitro v sklepanje pogodb, katerih zneski in podrobnosti niso znane

Facebook je odtlej oznanil podpis pogodbe s podjetji Schwartz Media (časnik Saturday, revija Monthly), Solstice Media (New Daily, City Mag), Private Media (Crikey), Seven West Media (lokalni časnik in televizijska postaja v Perthu). Podrobnosti dogovorov niso znane.

Še pred dogovorom o dopolnitvah predloga zakona je Facebook ponudil pogodbo največjima medijskima podjetjema v Avstraliji (News Corp in Nine Entertainment), a sta podjetji pogodbi zavrnili, saj bi bili razveljavljeni v primeru uzakonitve nove zakonodaje, poroča Guardian. Nine Entertainment je v odzivu pozdravil dopolnila zakona in sporočil, da se veseli novih pogajanj s Facebookom.

Facebook sit, vlada cela

"Zadovoljni smo, da se je avstralska vlada strinjala s številnimi spremembami in jamstvi, ki zadevajo naše temeljne pomisleke glede dovoljevanja komercialnih poslov, ki priznavajo tako vrednost naše platforme za založnike in vrednost, ki jo prejmemo od njih," je sporočil izvršni direktor ameriškega podjetja, pristojen za Avstralijo, Will Easton.

"Facebook nas je znova dodal med prijatelje, avstralske novice se vračajo na platformo," je bil zadovoljen tudi minister vladnih financ Frydenberg. V nedavnem intervjuju je za CNBC pogajanja označil za "izredno težavna". Kot že večkrat je poudaril, da je bila Avstralija "posredno bojišče" za druge vlade na področju sodelovanja z digitalnimi velikani.

Kaj bo prinesel "zakon v ministrovem predalu"?

"Zakon bo zagotovil, da bodo medijska podjetja pošteno plačana za vsebino, ki jo ustvarjajo, kar bo pomagalo pri ohranjanju novinarstva v javnem interesu v Avstraliji," sta v skupni izjavi po doseženem kompromisu s Facebookom zapisala Frydenberg in minister za komunikacije Paul Fletcher.

Ali bo res? Sklenjeni kompromis je uganka. Sploh zato, ker, vsaj tako kaže, zakonodaja za Facebook sploh ne bo veljala, če bo v dveh mesecih sklenil "dovolj dogovorov".

"Zakonodaja bo zdaj v ministrovem predalu. Minister jo lahko kadar koli aktivira in prisili Facebook v plačevanje, vendar lahko tudi Facebook vsakič znova onemogoči medije," je za avstralsko radiotelevizijo ABC ocenil profesor internetnih študij Tama Leaver.

Zakonodaja bi Facebook k pogajanjem z mediji prisilila pod strogimi pogoji, zdaj pa lahko samoiniciativno sklepa dogovore za zaprtimi vrati, zato je razplet najverjetneje za Facebook finančno ugodnejši, še meni Leaver.

Pogoj za pogajanje s Facebookom: 93.000 evrov letnega prihodka

Neodvisni mediji in nekateri analitiki medtem ocenjujejo, da so največji zmagovalci dogovora med vlado in Facebookom velike medijske korporacije, saj Facebooka nič ne zavezuje k pogajanjem z manjšimi mediji. "Freelance" novinarji in blogerji dogovorov sploh ne morejo sklepati, saj je eden izmed pogojev najmanj 150.000 avstralskih dolarjev (96.000 evrov) letnega prihodka.

Avstralski neodvisni spletni portal Independent Australia je konec februarja objavil prispevek z naslovom "Kako je Morrisonov zakon o medijih avstralsko dušo prodal pokvarjenima Rupertu (Murdochu, op. a.) in Zuckerbergu". V prispevku opozarja, da je avstralska vlada s predlogom zakona v trenutni obliki predvsem izkazala naklonjenost največjima medijskima korporacijama, ki bosta imeli od novega zakona največ koristi.

"Morda razmišljate, da bodo medijska podjetja zdaj vsaj prejela plačilo od Googla in Facebooka. Ali ni to dobro za novinarstvo v javnem interesu? 'Pogajalski' del zakona o pogajanju se je medtem že začel, prve posle pa so si zagotovili milijarderji in multinacionalke. Kopičenje denarja za medijske barone, ki imajo že tako največ sredstev, ne pomeni, da bomo imeli več novinarstva v javnem interesu," piše odgovorna urednica portala Independent Australia Michelle Pini.

Z njo smo se pogovarjali o predlagani zakonodaji, Facebookovi blokadi in avstralski medijski krajini. Vabljeni k branju intervjuja.

Najprej poskus zakonskega posredovanja proti Facebooku, potem medijska zatemnitev, nato v zadnjem trenutku dogovor med avstralsko vlado in Facebookom. Kaj se je pravzaprav zgodilo v Avstraliji? Kdo je zmagovalec in kdo poraženec?

Na žalost ni tako preprosto. Če hočemo razumeti, kaj se je zgodilo, moramo najprej vedeti, da imamo v Avstraliji medijski duopol. Tuja organizacija News Corp je do pred nekaj leti obvladovala 70 odstotkov tiska in večino drugih medijev. Nato je prejšnji premier Malcolm Turnbull, ki pripada isti Liberalni stranki kot trenutni premier Scott Morrison, sprostil medijsko zakonodajo. Zasebni medijski organizaciji Nine Entertainment, ki ima v lasti največjo komercialno televizijo Channel Nine, je to omogočilo nakup številnih medijev: nekdaj neodvisnega Fairfaxa, njihov Sydney Morning Herald, The Brisbane Times, nekdaj progresivni The Age ...

Večino medijev v Avstraliji si tako zdaj lastita dve organizaciji. News Corp v lasti Ruperta Murdocha in Nine Entertainment, ki ga vodi Peter Costello, nekdanji minister za vladne finance. Obe organizaciji sta po naravi konservativni in večinoma – ne vedno, večinoma pa – podpirata trenutno vlado.

Vlada zna zelo dobro poskrbeti za svoje podpornike. Ustvarili so tudi zelo specifične razmere za javno radiotelevizijo. Odkar je nastopila nova vlada, se je financiranje skorajda prepolovilo. Če objavijo kaj kritičnega do vlade, jim ta zagrozi s tožbami in zaprtjem. Nad javno radiotelevizijo je stalen pritisk. Kot rezultat tega postajajo vedno bolj uklonljivi. Tako imamo javno radiotelevizijo, ki ne reče nič, imamo opozicijo, ki je v medijih obsojana, kadar koli reče kaj bistvenega in se zato boji reči preveč. Vsi drugi, v smislu novinarstva v javnem interesu, pa so potisnjeni na stranski tir.

Kaj se je pravzaprav zgodilo pri sprejemanju zakonodaje? Facebook je z onemogočanjem novic dal jasno vedeti, da je zanj nesprejemljiva. Zato je vlada dopolnila predlog zakona, po katerem lahko Facebook sklene pogodbo s komer koli želi. Na primer, z nami se mu tako niti ni treba ukvarjati.

Širša javnost ne vidi te slike, ker nima na voljo diverzitete medijev, ki bi jo morala imeti. Nedominantne medijske organizacije, kot je Independent Australia, ustvarijo prepoznavnost in dobijo bralce na družbenih omrežjih in Googlu – prek organskih iskanj. Zdaj smo se že dobro izurili pri prepoznavanju, kaj ljudje iščejo, ko iščejo novice, da prek tega poskušamo pridobiti občinstvo.

V prispevku ste zapisali, da je zakonodaja "popolnoma nelogična". Kot enega od primerov navajate del zakona, ki pravi, da mora Facebook podpisati "dovolj dogovorov" z avstralskimi mediji. Kaj to pravzaprav pomeni? Kdo odloča o tem, kaj pomeni "dovolj dogovorov"?

Očitno o tem odloči vlada. Pri vsem skupaj gre za skrivni dogovor med Facebookom, Googlom in vlado. Facebook je že sporočil, da bo dal milijone dolarjev avstralskim medijem in si s tem opral roke. Vendar ne vemo, kakšne so podrobnosti. Ničesar ni v zakonu, kar bi od Facebooka zahtevalo objavo podrobnosti o dogovorih s komer koli. Zelo malo informacij o sklenjenih dogovorih pa je bilo objavljenih javno.

Prej ste omenili, da medijska krajina v Avstraliji ni ravno raznolika. Kaj novi zakon pravzaprav prinaša za manjše in neodvisne medije poleg tega, da zaradi pogoja 150.000 avstralskih dolarjev prihodkov ne bodo zmožni podpisati pogodbe s Facebookom? Imate kakšne podatke o tem, ali bo Facebook morda spremenil svoje algoritme, da bo pri prikazovanju novic favoriziral mediji, s katerimi je podpisal pogodbe?

To je zanimivo vprašanje. Nedominantni mediji so bili doslej na spletu v enakovrednem položaju. A na tej točki tega ne vemo. Stvari se morajo odviti, samo čas bo podal odgovore. Ni pa potrebno, da nas Facebook o tem obvesti. Tudi mi si trudimo doseči dogovor s Facebookom, ker nujno potrebujemo sredstva in jih bomo poskusili dobiti. Nas bo algoritem potem favoriziral? Dvomim.

Kaj se dogaja z Googlom? Je Google bolj dostopen za medije, se je z njimi lažje dogovoriti?

Ne (smeh). Google je zelo zapletel zadeve. Velike korporacije so medtem z njimi že podpisale pogodbe. Ne vemo, kaj so podpisali. A če bi Google odšel iz Avstralije, bi bili kmalu v temi. Kateri brskalnik bi prevzel njegovo mesto? Najverjetneje kateri izmed tistih, v katerih imata svoj delež omenjeni korporaciji.

Druga zanimiva zadeva glede Googla: to je popolnoma drugačna stvar kot Facebook. Google je brskalnik. Facebook je družbeno omrežje. Pri tem se moramo vprašati, zakaj niso vsa družbena omrežja subjekt teh regulacij. Zakaj ni nič narobe s poslovanjem Twitterja, Reddita ali Instagrama?

Zakon je usmerjen na glavni platformi, na katerih lahko delujejo alternativni mediji oziroma kjer lahko ljudje delijo informacije. Platformi nista osnovani na nikogaršnji agendi. Pri tem ne trdim, da Facebook nima agende, seveda jo ima, vendar v tem trenutku platforma pomeni možnost brezplačnega deljenja novic. Ko to odvzamete – kakšen smisel ima Facebook kot vir informacij?

Kako je Independent Australia doživljal zatemnitev avstralskih medijev na Facebooku? Vam je branost upadla?

Da, na začetku nam je branost upadla. Hkrati pa se je povečalo število organskih naročnin in donacij. Te so bile sicer dolgo časa precej statične; zaradi koronavirusa, gospodarskih razmer, vse večje brezposelnosti itd. Čas zatemnitve je bil sicer prekratek, da bi nam podal jasne smernice, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Morda bi ljudje našli drug način izmenjave novic, morda bi se preselili na Twitter. Prezgodaj je za ta ugibanja, a smo zagotovo opazili upad branosti in klikov. Zadnji teden pa opažamo izjemen porast. Ne vemo točno, zakaj je tako, morda si ljudje bolj prizadevajo iskati novice.

Koliko bralcev imate mesečno?

Povprečno med 650.000 in 950.000 bralci.

Kot neodvisna medijska organizacija in upoštevajoč, da je Facebook, kot ste sami rekli, za vas pomemben pri pridobivanju bralcev – menite, da bi morali biti Facebook in drugi digitalni velikani v prihodnosti na neki način regulirani?

Odvisno od tega, kaj bi bilo regulirano. Načeloma menim, da ne bi smeli biti regulirani. Na družbenih omrežjih ljudje delijo novice. Če omrežja novice aktivno cenzurirajo, potem jih je treba pozvati k odgovornosti. Dokler pa je mogoče, da na omrežjih delimo novice iz Slovenije, Francije, Kitajske ali od drugje, ni potrebe po regulaciji. Pri tem pa poudarjam, da pri Independent Australia zagotovo nismo na strani Facebooka: z večino stvari, ki jih počne Zuckerberg, se ne strinjamo.