Izredne razmere v kraljevini so uvedli preden so oblasti nasilno zatrle proteste, na katerih so predvsem šiiti zahtevali več političnih svoboščin, oblikovanje ustavne monarhije in konec diskriminacije. V Bahrajnu so večinsko prebivalstvo šiiti, ki jim vlada sunitska elita.

Pri zatrtju protestov so si bahrajnske oblasti pomagale z vojaki iz sosednjih držav, večinoma iz Savdske Arabije, kar je sprožilo nezadovoljstvo v šiitskem Iranu, ki ga v Bahrajnu obtožujejo, da je pomagal pri spodbujanju protestov.

Oblasti so se spravile na protestnike po zatrtju protestov in jih več sto aretirale, nekaj deset pa poslale na sojenja na posebna sodišča. Druge so odstavili iz vladnih služb.

Glavna šiitska opozicijska stranka Wefak je pozdravila napoved preklica izrednih razmer in sporočila, da gre za "zelo dobro novico". Po njihovih besedah je to prvi znak, da bodo oblasti omehčale svoj pritisk.

"Varnostne sile lahko še zmeraj normalno opravljajo svoj posel, a nam ni treba imeti vojske na ulicah," je dejal predstavnik Wefaka Džasim Husain, ki v prihodnjih tednih pričakuje nove poteze kralja.

Med protesti, ki so jih spodbudile ljudske vstaje v arabskem svetu, je bilo ubitih najmanj 29 ljudi, od tega večinoma šiiti.

Sporna posebna sodišča
Na dan, ko je kralj napovedal preklic izrednih razmer, so oblasti pred posebno sodišče postavile 21 opozicijskih aktivistov, ki so obtoženi poskusa strmoglavljenja vlade in sodelovanja s teroristično organizacijo, ki deluje za tujo državo. Konec aprila so na smrt obsodili štiri ljudi, ki so bili obtoženi uboja dveh policistov med protesti.

Organizacije za človekove pravice so kritizirale sojenja pred posebnimi sodišči, Human Rights Watch je sporočil, da ima dokaze o tem, da so morali enega izmed obtoženih prepeljati v bolnišnico, potem ko so ga pretepli v priporu. Bahrajn je zanikal mučenja v zaporih.