Ban je zatrdil, da se je Iran zavezal, da bo na pogovorih za končanje državljanske vojne v Siriji odigral "zelo pozitivno in konstruktivno vlogo". Kot je pojasnil, se je za pozno vabilo odločil po pogovorih z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom. Strinjala sta se, da je namen pogajanj "oblikovati, z vzajemnim soglasjem, tranzicijsko vladno telo s polnimi izvršilnimi pooblastili".

Opozicije Banove besede niso prepričale
Sirske nacionalne koalicije, glavne opozicijske skupine v Siriji, njegove besede očitno niso prepričale. Ravno nasprotno, zagrozile so, da če vabilo Iranu ne bo preklicano, se konference ne bodo udeležile. Sirska opozicija je šele v soboto sprejela odločitev, da pride na pogovore v Ženevo.

Tudi iz ZDA je prišlo opozorilo Banu, da mora vabilo umakniti - razen če Iran, ki je glavni zaveznik režima v Damasku, ne bo "javno in izrecno" podprl cilja konference, ki je doseči dogovor o oblikovanju prehodne vlade v Siriji. Kot je obenem spomnila tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, oblasti v Teheranu tega doslej še ni storil.
Po pričakovanjih so v Teheranu na Banovo vabilo odgovorili pozitivno, a obenem opozorili, da ne pristajajo, da se jim v naprej postavlja pogoje. "Na osnovi uradnega povabila bo Iran na konferenci sodeloval brez kakšnih predpogojev," je za iransko državno tiskovno agencijo Irna povedala tiskovna predstavnica iranskega zunanjega ministrstva Marzijeh Afham.
Boj proti terorizmu
Mirovna konferenca, poimenovana Ženeva 2, bo po potekala v dveh delih. Akterji se bodo 22. januarja najprej sestali v švicarskem Montreuxu, po dnevu premora bodo pogovore 24. januarja nadaljevali v Ženevi. V drugi fazi naj bi tudi stekli dejanski pogovori med Asadovo vlado in sirsko opozicijo.

Osnovni namen mirovnih pogovorov v Švici je "boj proti terorizmu", je dejal sirski predsednik Bašar Al Asad. "Pogovori morajo voditi v jasno rešitev boja proti terorizmu, ki mora biti najpomembnejši rezultat konference. Vsakršen politični izid, ki ne bo vseboval boja proti terorizmu bo brez vsakršnega pomena." Ob tem je dodal, da bo verjetno kandidiral na predsedniških volitvah junija letos, s čimer bo Sirski nacionalni koaliciji preprečil kateri koli ministrski stolček v vladi, saj da je to popolnoma "nerealno".

Politična kriza v Siriji se je začela marca 2011, v njej je umrlo najmanj 100.000 ljudi. Državo je moralo zapustiti štiri milijone ljudi, okoli 6,5 milijona jih je razseljenih znotraj same države.

Na konferenci 40 sodelujočih držav
Sodelovanje Teherana na konferenci bi pomenilo, da bodo med približno 40 sodelujočimi državami vse tiste, ki imajo ključno vlogo v konfliktu v Siriji.

Ban je v nedeljo sporočil, da je kot gostitelj konference vabilo v zadnjem trenutku poslal še Avstraliji, Bahrajnu, Belgiji, Grčiji, Luksemburgu, Mehiki, Nizozemski, Južni Koreji in Vatikanu. Kot je dejal, bo sodelovanje teh države "pomemben in koristen znak solidarnosti pred težkim delom, ki ga bosta začeli delegaciji sirske vlade in opozicije".

Asadov odhod ne pride v poštev
V nasprotju s koalicijo je opozicijski sirski nacionalni svet že pred časom napovedal, da namerava konferenco Ženeva 2 bojkotirati, če pred njo ne bo zagotovila, da bo sirski predsednik Bašar Al Asad primoran predati oblast. V Damasku so po drugi strani pripravljeni na pogajanja, a vztrajajo, da Asadov odhod ne pride v poštev.

To je Asad znova ponovil v nedeljo, ko je v pogovoru z ruskimi poslanci v Damasku poudaril, da nima namena odstopiti. Pravico do odločanja o prihodnosti države ima le sirsko ljudstvo, je poudaril.

Zahodne države z ZDA na čelu so ves čas nasprotovale sodelovanju Irana na pogovorih, če ta ne bo pred tem sprejel sklepov podobnega srečanja v Ženevi junija 2012, ki pozivajo k vzpostavitvi tranzicijske vlade v Siriji. Rusija po drugi strani že ves čas zagovarja sodelovanja Irana na Ženevi 2.