Kot je poudarila, ne gre za postavitev ograje od Madžarske do Slovenije, temveč za ureditev urejenega prestopa večjega števila ljudi. Ob obisku mejnega prehoda Špilje, ki ga je obiskala že drugič v enem tednu, je dejala: "Razmere tu so še posebej dinamične. Ta mejni prehod prestopi dnevno od 3.000 do 8.000 ljudi. Pripraviti se moramo, da se to število lahko poviša na 12.000."

Avstrijska ministrica Johanna Mikl-Leitner ob tem ni razkrila časovnega okvira izvedbe napovedanega ukrepa. Je pa napovedala, da naj bi Avstrija januarja prihodnje leto začela urjenje približno 2.000 policistov za delo na meji. Opozorila je tudi, da je Avstrija dosegla svoj limit, tako glede nastavitvenih kapacitet kot glede razmer na meji, poroča APA.

Bavarci kritični do avstrijskega (ne)obveščanja o prihodih prebežnikov
Bavarske oblasti so bile v torek kritične do Avstrije, saj ji očitajo, da jih ne obvešča vnaprej o prihodih prebežnikov na avstrijsko-nemško mejo. Predsednik bavarske vlade Horst Seehofer Avstrijcem očita, da se glede prihoda prebežnikov ne usklajujejo dovolj z Nemčijo, in poziva nemško kanclerko Angelo Merkel, naj stopi v stik z Dunajem. "Zgolj na mejnem prehodu Wegscheid smo morali v ponedeljek zvečer naenkrat poskrbeti za 2.000 prebežnikov. Na to se ne moremo pripraviti," je dejal Seehofer in dodal, da je Avstrija Bavarsko obvestila, da proti Bavarski prihaja devet avtobusov, pozneje pa je iz neuradnih virov izvedela, da jih je 22. "Dejanske številke se žal zelo razlikujejo od tega, kar nam sporoči Avstrija," je dejal.

Dunaj: Z Nemčijo želijo tesneje sodelovati
"Ko so begunci enkrat na poti, gre bolj za to, da se odločimo, ali jim bomo nudili zdravstveno oskrbo in hrano ali jih bomo pustili zmrzniti. V teh izjemnih razmerah moramo delovati človeško," je v odzivu na očitke bavarskih oblasti dejal vodja kabineta avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer in poudaril, da želi Dunaj zaradi vse več beguncev, ki prihajajo po t. i. balkanski poti, tesneje sodelovati z Nemčijo. "Kancler Werner Faymann je v tesnem stiku z nemško kanclerko Angelo Merkel."

Hrvaška bo vlake vozila do Dobove
Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je danes potrdil dogovor s Slovenijo, da bodo vlake s prebežniki s hrvaško-srbske meje pošiljali v Dobovo. Poudaril je, da je to posledica akcijskega načrta po nedeljskem minivrhu EU-ja in Balkana o begunski krizi.

Kot je napovedal, bodo 1. novembra opravili tehnični pregled novega begunskega centra, naslednji dan pa pričakujejo prvi vlak, ki bo prebežnike pripeljal iz Šida v Srbiji, kot je bilo prejšnji teden dogovorjeno med Zagrebom in Beogradom. Ponovil je tudi, da je Hrvaška Sloveniji ponudila 50 hrvaških policistov v okviru pomoči, za katero je Ljubljana zaprosila EU.

Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je danes do 15. ure na Hrvaško iz Srbije vstopilo nekaj več kot 3.500 prebežnikov in da je bilo v začasnem tranzitnem centru v Opatovcu, nedaleč od meje s Srbijo, okoli 1.300 ljudi. Od začetka begunskega vala je na Hrvaško prispelo skoraj 265.000 ljudi.

Milanović: Postali smo preveč učinkoviti
Hrvaški premier Zoran Milanović je med današnjim obiskom univerze v Varaždinu povedal, da bi Hrvaška lahko mejo s Srbijo zaprla kadar koli, a tega ne bo storila. Kot je poudaril, njegovi vladi, ki opravlja tehnične posle, med begunsko krizo največ polen pod noge mečejo politični tekmeci na Hrvaškem. "Edino, kar nekoga moti, je, da smo po mesecu in pol postali preveč učinkoviti. Prehitro sprejemamo ljudi, jih nahranimo in prepeljemo 300 kilometrov na zahod. Tega nobena druga država južno od nas ne dela," je dejal.

Miliband: Turčija ima več sirskih beguncev kot vsa Evropa skupaj
Skoraj 60 odstotkov beguncev živi v mestih, in ne v begunskih centrih, trenutno je samo v Carigradu več prebežnikov kot v vsej Evropi skupaj, je dejal vodja Mednarodnega reševalnega komiteja David Miliband. Kot je poudaril v ponedeljkovem intervjuju za AP, se je podoba tipičnega begunca kot osebe v begunskem taborišču zelo spremenila. Na svetu je sicer trenutno okoli 20 milijonov beguncev, od tega dva milijona v Turčiji, še 40 milijonov ljudi je brez doma in razseljenih znotraj svojih domovin. Miliband je to označil kot "grozljiv svetovni rekord".

Kot glavni vzrok trenutne prebežniške krize je označil velike nemire znotraj velikega dela islamskega sveta, prst kritike pa je uperil proti 30-40 državam, ki ne morejo zadostiti osnovnim potrebam svojih državljanov, ki jih ločujejo vera, politika in etnična pripadnost. Ob tem je poudaril, da je mednarodni politični sistem trenutno najšibkejši in najbolj razdeljen od konca hladne vojne.

Vsako leto bi morali razseliti 400.000 prebežnikov
Kot poroča Guardian, je ZN-ov posebni preiskovalec pravic beguncev Francois Crepeau pretekli petek dejal, da bi morali dva milijona prebežnikov z Bližnjega vzhoda znotraj evropskih držav razseliti v prihodnjih petih letih, to pomeni okoli 400.000 vsako leto.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj