Odstopu Leterma so 13. junija 2010 sledile predčasne volitve, ki pa niso prinesle konca politične krize, saj flamskim in valonskim strankam še do danes ni uspelo sestaviti vlade. Svetovni rekord v "brezvladju" je Belgija sicer podrla sredi februarja, ko je prehitela Irak, ki je bil v lanskem letu brez polnopravne vlade 289 dni.

Zadnja belgijska vlada je odstop podala 22. aprila lani. Belgijski kralj Albert II. je njen odstop sprejel 26. aprila. Tekoče posle vlade v zadnjem letu sicer še vedno vodi Letreme. Marca je kralj imenoval vodjo flamskih krščanskih demokratov Wouterja Bekeja za zadnjega pogajalca v poskusu sestavljanja vlade.

Kljub lanskim predčasnim volitvam flamskim in francosko govorečim strankam do zdaj ni uspelo sestaviti vladne koalicije zaradi večnih razlik jezikovne narave, sporov glede denarja med bogatejšo Flandrijo in revnejšo Valonijo ter zaradi vprašanja vpliva nad Brusljem.

Predčasne volitve so samo še bolj zapletle razmere na belgijskem političnem prizorišču, saj je na njih slavilo nacionalistično Novo flamsko zavezništvo, ki se zavzema za neodvisnost Flandrije. Vodja zavezništva Bart De Wever vztraja pri prenosu dodatnih pooblastil na regije pred dogovorom o vladi. S tem želi okrepiti finančno neodvisnost Flandrije.

Finančni trgi brez pretresov
Ob neslavnem rekordu se je belgijski časopis Le Soir celo vprašal, ali Belgija sploh potrebuje vlado, saj država po njegovih ugotovitvah deluje tudi brez nje. V francoskem dnevniku obžalujejo, da iz tega kaosa ni vzniknila učinkovitejša, bolje strukturirana in spravljena Belgija.

Flamski časopis De Standaard ugotavlja, da je "izgubljenih 365 dni brez politike", in opozarja pred zmotnim in nevarnim prepričanjem, da se lahko take razmere vlečejo v nedogled.

Čeprav je Belgija brez vlade že leto dni, pa je lani vseeno vodila Evropsko unijo z začasno vlado. Sprejela je tudi proračun in poslala vojaške lovce za nadzor zračnega prostora nad Libijo, piše britanski Telegraph. Tudi finančni trgi se očitno ne vznemirjajo in Belgija si lahko še zmeraj izposoja denar po veliko ugodnejših pogojih od preostalih držav članic EU-ja.

Prebivalci so lahko zadovoljni, ker se davki niso zvišali, saj ni bil dosežen dogovor. Zaradi tega je zaupanje podjetnikov in potrošnikov na visoki ravni.