Stranka Neodvisnost Veneta (Benečije), ki stoji za zakonom, pojasnjuje, da je gibanje za neodvisnost nastalo zaradi nesposobnosti vlade, da bi izkoreninila korupcijo, zaščitila državljane pred škodljivo recesijo in ustavila porabo na revnem jugu države.

Dežela Rimu plačuje za okoli 71 milijard evrov davkov, 21 milijard več, kot jih prejme z investicijami in storitvami.

"Nič več ne dela," je dejal Nicola Gardin iz stranke. "Italijo bremeni velikanski javni dolg, na tisoče podjetij se je zaprlo, v Benečiji smo nehali šteti, koliko ljudi je storilo samomor," je dodal.

Večina prebivalcev podpira neodvisnost
Zadnja javnomnenjska anketa kaže, da 60 odstotkov od 3,8 milijona volilnih upravičencev v deželi podpira neodvisnost.

Kljub ugovorom, da bi bil vsak poskus ločitve od Italije neustaven, predsednik deželne vlade Luca Zaia vztraja, da je odcepitev mogoča po mednarodnem pravu. Novinarjem je dejal, da bodo v Benečiji pozorno spremljali gibanje za neodvisnost na Škotskem, kjer bodo referendum pripravili septembra, in tudi v Kataloniji. "Če bo Barcelona dosegla neodvisnost, bi lahko sprejeli enake metode in prav tako prišli do nje. Vljudno smo trkali na vrata federalizma, a se niso odprla. Zdaj bomo porušili vrata," je dejal.

Demonstracije v Padovi
Organizatorji spletnega glasovanja, ki bo odprto do petka, pričakujejo udeležbo do dveh milijonov volivcev. V nedeljo načrtujejo velike demonstracije v Padovi, na katerih pričakujejo več sto tisoč ljudi.

Gardin je še dodal, da želijo s pobudo tudi zaščititi in oživiti svojo kulturo, saj v šolah ne učijo več o Beneški republiki, pa tudi venetščine ne. "Država je izbrisala našo identiteto," je dodal.