Nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić še vedno zbira gradivo, s katerim hoče dokazati, da so omenjene države posredno ali neposredno bosanskim Muslimanom dovažale orožje. To naj bi se dogajalo med letoma 1992 in 1995, ko je veljal embargo Združenih narodov.

Nemčija in Francija zavračata obtožbe
"Iz Berlina so že prej sporočili, da številni papirji, ki jih išče obtoženec, sploh ne obstajajo. Tisti dokumenti, s katerimi državi razpolagata, pa bodo ostali v trezorjih, saj bi njihovo razkritje ogrozilo varnost obeh držav," je poročal Radio Slovenija.

Prav tako je sodni senat obvestil predstavnika Italije, ki bi morala sodelovati na statusni konferenci, da mu ni treba prisostvovati zaslišanju. Karadžič namreč za Italijo ni imel pripravljenega nobenega vprašanja.

Vendarle se ne bo branil sam
Karadžića haaško sodišče v enajstih točkah v obtožnici bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti ter genocida med vojno v Bosni in Hercegovini. Ključni točki pa sta tisti, ki nekdanjega vodjo bosanskih Srbov bremenita uboja najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici.

Karadžića so po trinajstih letih skrivanja aretirali v Beogradu kot Dragana Dabića. Ob aretaciji je dejal, da je vsa leta skrivanja užival protektorat ZDA, kar je sklenil s takratnim odposlancem za Balkan Richardom Holbrookom (dogovor Holbrooke-Karadžić). Sojenje Karadžiću se bo nadaljevalo 1. marca. Haaško sodišče pa je obtožencu zavrnilo zahtevo, da bi se branil sam, in mu dodelilo odvetnika po službeni dolžnosti.