Nekdanji vodja bosanskih Srbov in dolga leta eden najbolj iskanih haaških obtožencev Radovan Karadžić je prvič po 13 letih in po letu in pol, odkar je v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, spregovoril za srbske medije. V ekskluzivnem intervjuju za Večernje novosti je povedal, da se je dolga leta zadrževal daleč od mest, od družine in od prijateljev, ki pa so morali skozi pravi pekel, "saj so jih neprestano obtoževali, da mi pomagajo in da vedo, kje se skrivam".

Na vprašanje, v čem je bila skrivnost njegovega skrivanja pod imenom Dragan Dabić do aretacije julija lani, je Karadžić odgovoril, da je za morebiten rutinski nadzor in legitimitanje potreboval dokumente, zato se je odločil za novo ime. Povedal je, da ga v Srbiji niso nikoli legitimirali, saj je bil "vzoren državljan". "Nikoli nisem prečkal ceste pri rdeči luči, izogibal sem se dogodkom, kjer bi me lahko prepoznali, tako da nikomur nisem bil zanimiv". "Ker sem moral zaslužiti za življenje, je bila nova identiteta neizogibna," je povedal Karadžić in dodal, da je v začetku junija lani začutil, da ga je nekdo začel zasledovati.

"Hoolbroke vedel, da nismo zločinci"
Karadžić je v pogovoru za Večernje novosti pojasnil tudi, da ni nikakršnega dvoma o obstoju sporazuma med njim in ameriškim diplomatom Richardom Holbrookeom, ki mu je dal v imenu ZDA amnestijo pred haaškim sodiščem v zameno za umik iz politike, vendar tega ni spoštoval. Ob tem je Karadžić pripomnil, da bi Holbrooke "izpolnil svoje obveznosti, če bi lahko, vendar tega ne bo priznal, kar pa ni lepo". Holbrooke je bil po Karadžićevih besedah "predvsem pragmatičen, vztrajen in nasilen, vendar se je zavedal narave spora". "Popolnoma se je zavedal, da mi nismo vojni zločinci, sicer se ne bil pogajal z nami."

Na vprašanje, kakšne možnosti so obstajale za BiH in ali se je bilo mogoče izogniti vojni, je Karadžić odgovoril, da je bila najboljša možnost obstoj Jugoslavije in da je bilo to tudi stališča bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) vse do konca januarja 1991, vendar pa se je nato nekaj zgodilo z Alijo Izetbegovićem, ki je "doživljal neke pritiske in SDA je krenil silovito in nasilno k neodvisnosti".

"Obramba bo pokazala pravo resnico"
Kot je dejal, bo njegova obramba pred haaškim sodiščem, kjer je obtožen genocida in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini, temeljila na "predstavitvi največjega mogočega obsega resnice". "In resnica je, kar bo videl ves svet, diametralno nasprotna od slike, ki je bila ustvarjena. In zato je ta proces del Božje pravice in on bo celo krizo osvetlil in pojasnil," je dodal Karadžić.