Blizu nemškega parlamenta v nekoč razdeljenem mestu se je že v soboto zbralo več tisoč ljudi, kjer so ob parlamentu, po modelu zidu, postavili 1.000 domin visokih 2,5 metra. Inštalacije so mesto simbolično znova razdelile na vzhodni in zahodni del. Domine bodo med ponedeljkovimi praznovanji prevrnili in tako spomnili na padec zidu.

Kljub temu pa niso vsi prebivalci navdušeni nad praznovanjem. Okoli tisoč privržencev skrajne levice in anarhistov je protestiralo proti slovesnosti ob padcu železne zavese, saj menijo, da še vedno "Ni konca zgodovine", kot je pisalo na njihovih transparentih in "Proti prevladi lažnih svoboščin".

V nemškem parlamentu že poteka uradna slovesnost ob 20. obletnici padca berlinskega zidu, ki se jo je udeležil nemški politični vrh s kanclerko Angelo Merkel na čelu. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri evropski politiki, med njimi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in zadnji sovjetski voditelj Mihael Gorbačov.

Glavne slovesnosti ob padcu zidu bodo v Berlinu potekale v ponedeljek, udeležili pa se jih bodo med drugimi voditelji držav in vlad članic EU-ja, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

Kakšno je življenje v Berlinu po padcu berlinskega zidu?
Rezultati raziskave leipziškega inštituta za tržne raziskave so pokazali, da si vsak osmi prebivalec vzhodnega in zahodnega dela Nemčije želi znova postaviti Berlinski zid. Ponovni postavitvi zidu so naklonjeni predvsem brezposelni, delavci in volivci Leve stranke. Izmed 1008 anketiranih jih je 79 odstotkov menilo, da je bil padec zidu, 9. novembra 1989, srečen dan za vse Nemce. Devet odstotkov se glede vprašane teme ni želelo izreči.

Dve tretjini Nemcev je menilo, da je bila združitev Nemčije uspešna in da je življenje v združeni Nemčiji dobro (87 odstotkov). Kljub temu pa je vsak četrti anketiranec dejal, da je njegov življenjski standar po padcu zidu padel. Tretjina vprašanih je menila, da je danec več krivic kot jih je bilo pred padcem zidu.

Študija, ki jo je danes objavil časnik Welt am Sonntag, je pokazala, da je zahodna Nemčija od padca zidu za vzhod namenila kakih 1300 milijard evrov. Študija, ki jo je opravil institut za gospodarske raziskave v Halleju, je pokazala, da sta šli dve tretjini tega denarja za socialne dajatve.

Kot je ob tem povedal direktor instituta Ulrich Blum, je raziskovalce predvsem presenetilo dejstvo, da število finančnih transferjev v zadnjih letih ni upadlo, temveč je nasprotno poraslo. Kljub temu pa je stopnja brezposelnosti v t. i. novih deželah, tistih na območju nekdanje Nemške demokratične republike, skoraj dvakrat višja od tiste na zahodu.