"Tri leta odpora. Tri leta hvaležnosti. Tri leta absolutnega junaštva Ukrajincev. Ponosen sem na Ukrajino!" je dejal Zelenski v objavi z videom, ki prikazuje življenje navadnih Ukrajincev na frontah in ob vsakodnevnih dejavnostih med vojno. "Hvala vsem, ki jo varujete in pomagate."

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je medtem ob obletnici poudaril, da si celotna država prizadeva za zmago, ukrajinske sile pa da se borijo za vsak meter ozemlja. "Danes je Ukrajina močan ščit v Evropi. Ustavili smo sovražnika, ki ogroža ves demokratični svet," je zapisal na omrežju X.

Putin izdal ukaz o posebni vojaški operaciji

24. februarja pred tremi leti je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz o "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini: Kremelj je sprožil obsežen zračni, kopenski in pomorski napad na Ukrajino, kot dva cilja pa določil "demilitarizacijo" in "denacifikacijo" Ukrajine.

Vojna je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, Evropska unija je v treh letih sprejela 16 svežnjev sankcij proti Rusiji, vse pobude in pozivi h končanju agresije pa so se končali neuspešno.

Ruske sile zdaj skupno nadzirajo okoli petino ozemlja Ukrajine, pred tem, leta 2014, si je Moskva nezakonito priključila tudi polotok Krim. Moskva trdi, da zdaj nadzorujejo 75 odstotkov ozemlja v Doneški, Zaporoški in Hersonski oblasti na vzhodu Ukrajine ter več kot 99 odstotkov Luganske oblasti.

Dogajanje na fronti v zadnjih mesecih

6. avgusta 2024 je Ukrajina sprožila prvo ofenzivo neposredno na ruskem ozemlju, ko so njene sile vdrle v Kursko oblast na zahodu Rusije, zaradi česar so ruske oblasti preusmerile številne enote iz Ukrajine na omenjeno območje. Pretekli teden je ruski general Sergej Rudskoj dejal, da so ruske sile znova osvojile več kot 800 kvadratnih kilometrov ozemlja v Kurski oblasti, kar je po njegovih besedah 64 odstotkov ozemlja, ki ga je Kijev osvojil po presenetljivem vdoru lani.

V zadnjih mesecih so ruske sile prodirale na vzhodu Ukrajine in zavzele več mest, ki so jih ukrajinske sile predtem dve leti uspešno branile, med njimi Vugledar.

Sorodna novica "Svet na Ukrajino še vedno gleda skozi rusko prizmo"

Kaj pomeni za vojno prihod Trumpa v Belo hišo?

Največja sprememba v zadnjem letu pa se ni zgodila na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA, ki so bile v mandatu Joeja Bidna največji vojaški podpornik Kijeva, so namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenile politiko in retoriko glede konflikta v Ukrajini, politični pritiski na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se stopnjujejo. Tik pred obletnico napada je Zelenski tako dejal, da se je pripravljen odreči predsedniškemu položaju v "zameno za mir v Ukrajini" ali članstvo v Natu. "Če res mislite, da moram zapustiti svoj položaj za mir v Ukrajini, sem pripravljen. Lahko ga zamenjam za Nato," je dejal na predvečer tretje obletnice začetka ofenzive.

Putin je 14. junija lani predstavil svoje pogoje za takojšen konec vojne, po katerih mora Ukrajina opustiti svoje ambicije po članstvu v Natu in umakniti svoje sile s celotnega ozemlja štirih ukrajinskih oblasti, ki si jih je Rusija priključila, a jih ne nadzira v celoti.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v pogovoru za rusko agencijo Ria dejal, da pogovori z ZDA prejšnji teden, ki so potekali v Riadu, niso ponudili večje jasnosti glede mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. "Najti moramo dolgoročno rešitev, ki pa mora nujno vključevati element preseganja vzrokov za to, kar se je zgodilo v Ukrajini in okoli nje."

3,5 milijarde evrov za Kijev

Ukrajina bo marca prejela novo finančno pomoč 3,5 milijarde evrov, je med obiskom Kijeva dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo v višini 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen.

"Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope," je predtem ob prihodu v Kijev na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije, ki je skupaj z več evropskimi komisarji in voditelji držav v Kijevu, da bi izrazila podporo ukrajinskim oblastem.

Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU-ja.

Evropska komisija je medtem danes napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU. "Rusija si že tri leta prizadeva, da bi Ukrajino pahnila v temo. (...) To se mora za vedno končati. S svežnjem, ki ga ponujamo danes, bo Evropa Ukrajini zagotovila odporen, varen in konkurenčen energetski sistem. Več obnovljivih virov energije in popolna integracija energetskih trgov bosta prinesla večjo energetsko varnost tako za Ukrajino kot za EU," je poudarila von der Leyen.

6. marca bo izredni vrh EU-ja

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v videoizjavi, objavljeni na X-u. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob strani. Želimo pravičen, pošten in trajni mir, tako kot vi," je dejal. "Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.

Zunanji ministri v Bruslju

O nadaljnji pomoči bodo razpravljali tudi zunanji ministri EU-ja, na predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas bo na dnevnem redu sveženj vojaške pomoči.

Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo še pred zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju povedala Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem.

Zelena luč za 16 sveženj ukrepov

Iz Bruslja so sporočili, da so zunanji ministri danes že potrdili 16. sveženj ukrepov proti Rusiji. Nov sveženj sankcij, ki so ga že pretekli teden potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU, med drugim vključuje prepoved poslovanja z več ruskimi pristanišči in letališči, so sporočili s Sveta EU. Gre za letališča in pristanišča, ki se uporabljajo za transport brezpilotnih letalnikov, raket in z njimi povezane tehnologije, pa tudi za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države.

Slednjemu so prav tako namenjene sankcije proti ladjam, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici. Na seznam sankcioniranih plovil so dodali 74 tovrstnih ladij, skupno pa jih je na njem 153. Sveženj vključuje še dodatne prepovedi na področju izvoza blaga in storitev iz EU, med drugim kemičnih predhodnih sestavin, programske opreme za stroje CNC in igralnih konzol, ki se uporabljajo za upravljanje dronov.

Dodatne omejitve je EU uvedla tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme, potrebne za iskanje nafte in plina. Obenem prepoveduje zagotavljanje začasnega skladiščenja ruske nafte in naftnih derivatov v EU.

Na seznam podjetij, za katere zaradi podpore ruski agresiji veljajo strožje izvozne omejitve, so dodali še 53 podjetij. Tretjina je ruskih, ostala pa imajo sedeže v tretjih državah. To so Kitajska, Indija, Kazahstan, Singapur, Turčija, Združeni arabski emirati in Uzbekistan.

Na področju uvoza iz Rusije pa so države članice uvedle dodatne omejitve pri uvozu aluminija, kemikalij, plastike in gume. V skladu z danes sprejetimi sankcijami je v EU prepovedno oddajanje še osmim ruskim medijem pod nadzorom oblasti. Med temi so EADaily, Eurasia Daily, NewsFront in Krasnaja Zvezda/Tvzvezda.