Urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je objavil najnovejše informacije o razmerah v Libanonu. Navajajo, da je bilo do zdaj ubitih 2083 in ranjenih 9869 ljudi. Od 8. oktobra je bilo notranje razseljenih 608.509 ljudi, zatočišče v skoraj tisoč zavetiščih, ki so po večini polna, išče 180.700 ljudi. Zaradi vojne je razseljenih 350.000 otrok.

Poročilo še navaja, da se "humanitarna kriza v Libanonu poglablja", saj se "izraelski zračni napadi niso le okrepili, ampak tudi razširili" in so "vse bolj usmerjeni proti kritični civilni infrastrukturi".

OCHA še sporoča, da je izraelska vojska izdala ukaz za evakuacijo več kot stotih vasi in mestnih četrti v južnem Libanonu, kar predstavlja četrtino libanonskega ozemlja. Pod nenehnim pritiskom napadov je zdravstveni sektor.

Prvi telefonski pogovor Bidna in Netanjahuja po avgustu

Obisk izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta, ki naj bi se danes v Washingtonu srečal z ameriškim kolegom Lloydom Austinom, je preložen. Izraelski mediji so poročali, da je Galantu odpoved obiska v Washingtonu naročil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se želi najprej s predsednikom ZDA Joejem Bidnom pogovoriti o odobritvi izraelskega napada na Iran.

Biden in Netanjahu sta se nato res 30 minut pogovarjala po telefonu, kar naj bi bil njun prvi pogovor od avgusta. Sodelovala je tudi ameriška demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris. Ne iz Tel Aviva in ne iz Washingtona niso sporočili podrobnosti pogovorov, dejali so le, da so bili pogovori "neposredni in produktivni". Bela hiša je pozneje sporočila, da je Biden Netanjahuja pozval, naj Izrael skuša kar najbolj zmanjšati število civilnih žrtev v napadih na Libanon, še posebej v gosto naseljenih območjih Bejruta. Obenem je Biden znova izrazil strinjanje z izraelskimi napadi na cilje gibanja Hezbolah. Glede Gaze sta se voditelja strinjala, da je "nujno treba obuditi diplomacijo, ki bi pripeljala do izpustitve izraelskih talcev".

Galant zagrozil s "smrtonosnim" napadom na Iran

Galant je predtem dejal, da bo naslednji izraelski napad na Iran "smrtonosen, natančen in presenetljiv", in dodal, da "ne bodo razumeli, kaj in kako se je zgodilo".

Iran je 1. oktobra v odgovor na smrt vodje iranskega zaveznika Hezbolaha Hasana Nasrale v izraelskem napadu na Libanon 27. septembra proti Izraelu izstrelil okrog 200 balističnih raket.

Tiskovna predstavnica ameriškega obrambnega ministrstva Sabrina Singh je dejala, da se z Izraelom še vedno pogovarjajo o odzivu na napad, vendar ni navedla podrobnosti. Biden je Izraelu javno odsvetoval napad na jedrske in naftne objekte v Iranu.

Netanjahu sicer napoveduje nadaljevanje vojne proti Libanonu in je v torek to državo posvaril, da jo lahko doleti podobno uničenje kot Gazo, če se ne znebi gibanja Hezbolah. To je zagrozilo z novim raketnim obstreljevanjem izraelskih mest, če se bo bombardiranje libanonskih naselij nadaljevalo.

Predmestje Dahija "povsem neprepoznavno"

Pogosta tarča izraelskega bombardiranja je bejrutsko predmestje Dahija. Al Džazira poroča, da je v ta del mesta in iz njega zelo težko priti. Glede na videoposnetke, ki od tam prihajajo, je po poročanju poročevalke katarske televizije iz Bejruta Laure Kahn Dahija "popolnoma uničena, stavbe so uničene, ceste so uničene. Povsem neprepoznavno".

Medtem Hezbolah trdi, da je odbil izraelske sile na jugu Libanona. Na jugozahodu države so na izraelsko vojsko izvedli topniški in raketni napad, so sporočili v libanonskem gibanju.

Predtem je Hezbolah sporočil, da so se njegovi borci spopadli z izraelskimi vojaki v mestu Blida. Izraelska vojska je v Libanon vdrla pred tednom dni, kot pravijo v Hezbolahu, pa od takrat ni mogla napredovati.

Izraelski premier Netanjahu je v torek dejal, da sta bila v izraelskih zračnih napadih ubita naslednika Nasrale.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah zadela približno 185 ciljev Hezbolaha v Libanonu. Potrdila je tudi, da potekajo spopadi z borci Hezbolaha in dodala, da je bil v izmenjavi ognja ubit izraelski poveljnik, poroča britanski BBC.

V raketnem napadu na sever Izraela dve smrtni žrtvi

V raketnem napadu na mesto Kirjat Šmona na severu Izraela sta bila danes ubita dva človeka, so sporočili izraelski reševalci. Hezbolah je medtem potrdil, da je tako v mestu kot na jugu Libanona napadel položaje izraelske vojske.

To je bil prvi napad, v katerem so bili ubiti civilisti, odkar je Izrael začel kopenske operacije na jugu Libanona. Mesto Kirjat Šmona, ki leži blizu meje z Libanonom in je pogosto tarča napadov šiitskega gibanja Hezbolah, je izraelska vojska že pred napadom razglasila za zaprto vojaško območje. Po izraelskih podatkih je proti mestu in okolici iz Libanona poletelo 20 izstrelkov.

Hezbolah je medtem sporočil, da je odbil dva poskusa napredovanja izraelskih vojakov na obmejnem območju. Kmalu zatem je gibanje še dodalo, da je znova obstreljevalo položaje izraelskih sil na jugu Libanona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

WFP svari pred prehransko krizo

Direktor Svetovnega programa za hrano za Libanon Matthew Hollingworth je opozoril, da državi grozi prehranska kriza. Kot je dejal, ga zaradi uničenja proizvodnje hrane izjemno skrbi zmožnost Libanona, da "se prehrani".

Po njegovih besedah je bilo na jugu države zažganih 1900 hektarjev kmetijskih površin, še 12.000 pa jih je bilo zapuščenih.

Vojna je močno prizadela 46.000 libanonskih kmetov. Na jugu države ne bo obiranja oljk, enako velja za banane in agrume. Zelenjava bo "gnila na poljih", je opozoril Hollingworth, ki je poudaril, da je Libanon "že na kolenih" in da "se ne more spopasti s podaljšanim obdobjem krize, v kakršni so zdaj".

Sorodna novica Netanjahu Libanonu grozi z "uničenjem in trpljenjem, kot ga vidimo v Gazi"

Borrell: EU bi moral izkoristiti šibkost Hezbolaha

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po poročanju Euronewsa dejal, da ne bo rešitve konflikta v Libanonu, dokler ta država ne okrepi svojih političnih institucij.

"Brez trdne zavezanosti libanonskih političnih igralcev politični reformi znotraj libanonske družbe za Libanon ni rešitve," je Evropskemu parlamentu v Strasbourgu dejal Borrell.

"Tej državi moramo pomagati. Moramo izkoristiti to priložnost, ki jo ponuja šibkost Hezbolaha, za okrepitev libanonskih političnih struktur, pogoj je prekinitev ognja v regiji," je dejal.

Borrell je dodal, da je dolgoročna stabilnost Libanona odvisna od "štirih ključnih ukrepov", vključno z izvolitvijo novega predsednika. Ta položaj je nezaseden dve leti. Borrell je omenil še dodatno podporo libanonski vojski, močnejšo navzočnost ZN-a na meji z Izraelom ter nadaljnjo materialno in humanitarno podporo.

Borrell je za izraelski vojaški vdor v Libanon, četrti od leta 1982, dejal, da bi lahko zgolj destabiliziral regijo in okrepil Hezbolah.

Spopadi med Hezbolahom in Izraelom so se obnovili oktobra lani zaradi izraelskih napadov na Gazo, v tem letu pa je v Libanonu umrlo več kot 2000 ljudi, večinoma v zadnjih dveh tednih. Več kot milijon ljudi je razseljenih.

EU v Libanon z letali pošilja humanitarno pomoč

Evropska unija je v sredo proti Libanonu poslala tri letala s humanitarno pomočjo. Prvo naj bi v Bejrut prispelo v petek, so sporočili v Bruslju.

Poleg tega komisija financira prevoz in usklajuje humanitarno pomoč, ki jo v Libanon prek mehanizma EU-ja za civilno zaščito pošiljajo države članice. To so že storile Belgija, Francija, Poljska, Slovaška in Španija, v prihodnjih dneh pa naj bi v Bejrut prispela tudi pomoč iz Grčije. Pomoč članic vključuje predvsem zdravila in medicinsko opremo, so navedli na Evropski komisiji.

EU bo sicer letos Libanonu namenil nekaj več kot sto milijonov evrov humanitarne podpore, v kar pa danes poslana materialna pomoč ni všteta.