Joe Biden je v Savdsko Arabijo priletel iz Izraela, s čimer je prelomil svojo obljubo, da bo kraljevino zaradi kršenja človekovih pravic izoliral. To je tudi prvi javno priznani neposredni let iz Tel Aviva v kraljevino po tem, ko je Savdska Arabija danes odpravila omejitve preletov za letala, ki potujejo v Izrael in iz njega.
Bidna sta ob prihodu poleg kronskega princa Mohameda bin Salmana pozdravila tudi guverner province Meka princ Kaled al Faisal in veleposlanica Savdske Arabije v Washingtonu princesa Rima bint Bandar Al Saud.
Ameriški predsednik se bo v Džedi udeležil zasedanja Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC), kjer se bo sestal z voditelji devetih arabskih držav, ki so članice skupine. Poleg gostiteljice so med deveterico še Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar, Oman, Jordanija, Egipt in Irak.
Arabske sogovornike bo poskusil Biden prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu bodo sicer razpravljali o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti, kot tudi o Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.
"ZDA umikajo kršitve človekovih pravic z dnevnega reda"
Kot rečeno – Biden se je za obisk Savdske Arabije odločil, kljub temu da je leta 2018 dejal, da je kraljevina zaradi umora novinarja Džamala Hašodžija izobčena država. Vendar pa je pred obiskom zapisal, da ZDA Savdsko Arabijo potrebujejo, da se lahko soočijo z rusko agresijo in tekmujejo s Kitajsko.
Politologinja Carolyn Kissane z newyorške univerze analizira meni, da so "Bidna zalotili pri velikem zavoju v obratno smer. Umika se od svojih prvotnih stališč. Zdi se, da tudi nekateri demokrati čutijo, kako ZDA umikajo kršitve človekovih pravic z dnevnega reda v odnosih s Savdsko Arabijo, in to je težava."
Še bolj pa to čutijo republikanci, ki po Trumpovem umiku iz regije in v negotovosti glede njegovih nadaljnjih političnih oz. volilnih potez še niso oblikovali pobude po vrnitvi na Bližnji vzhod. Za zdaj se z Iranom nočejo niti pogovarjati, namesto savdske pa želijo izdatneje črpati ameriško nafto, je poroča. RTV-jev dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.
Biden z Abasom
Še pred tem pa je ameriški predsednik obiskal zasedeni Zahodni breg, kjer se je sestal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Obljubil mu je 100 milijonov dolarjev za palestinske bolnišnice, ki jih je označil za "hrbtenico palestinskega zdravstvenega sistema".
Ob tem je obljubil še dodatno pomoč v višini 200 milijonov dolarjev za agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Proračun agencije se je zmanjšal v času njegovega predhodnika Donalda Trumpa. Ameriška delegacija pa je predstavila tudi načrte za vzpostavitev infrastrukture za hitrejši internet 4G v Gazi in na Zahodnem bregu do konca prihodnjega leta.
Biden podpira idejo dveh držav
Biden se je ponovno zavzel za rešitev spora med Izraelom in Palestinci, in sicer v obliki dveh držav. "To ostaja najboljši način za doseganje varnosti, blaginje, svobode in demokracije za Izraelce in Palestince," je dejal in dodal, da se zaveda, da bo pot do cilja še dolga.
Čeprav tudi izraelski premier Jair Lapid podpira rešitev dveh držav, je Biden dejal, da se od začasnega voditelja ne pričakuje, da bo pred novembrskimi volitvami sprejemal kakršne koli ukrepe za sklenitev mirovnega sporazuma.
Abas ZDA pozval k priznanju palestinske države
Abas je medtem ZDA pozval, naj priznajo palestinsko državo, saj se bo le tako lahko začela pot do miru in varnosti v regiji. Pri tem je poudaril, da je treba palestinskemu ljudstvu omogočiti, da pridobi svoje legitimne pravice.
Prav tako pa je izrazil željo za ponovno odprtje konzulata ZDA v Jeruzalemu.
ZDA je še pozval, naj Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) umaknejo s seznama terorističnih organizacij. "Palestinci niso teroristi, temveč se borijo proti terorizmu v svoji regiji in po svetu," je poudaril.
Obsodba uboja novinarke
Tako Biden kot Abas sta ponovno obsodila uboj novinarke Al Jazeere Širin Abu Akleh, pri čemer je palestinski predsednik poudaril, da bi tisti, ki so jo ubili, morali tudi odgovarjati.
Biden je njeno smrt označil za ogromno izgubo in se zavzel, da bodo ZDA še naprej vztrajale pri popolni in pregledni preiskavi njene smrti ter se zavzemale za svobodo medijev po svetu.
Združeni narodi so namreč po neodvisni preiskavi konec junija sporočili, da informacije, ki so jih zbrali, kažejo, da so palestinsko-ameriško novinarko 11. maja ubili streli izraelskih varnostnih sil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje