"Cena tega boja ni nizka, vendar pa bi bilo popuščanje agresiji še dražje. Ključnega pomena je, da se ta pomoč potrdi čim prej," je v Beli hiši dejal Biden in ob tem zagotovil, da bodo ZDA pomagale zaveznikom pri zadovoljevanju njihovih energetskih potreb.

"Rusiji ne bomo dovolili, da ustrahuje ali izsiljuje druge države, da bi se sama izognila sankcijam," je dejal.

Sveženj pomoči, ki po Bidnovih besedah predstavlja prehod v dolgoročno varnostno pomoč Ukrajini, predvideva 20 milijard dolarjev za vojaško pomoč Ukrajini in sosednjim državam, 8,5 milijarde dolarjev za delovanje ukrajinske vlade in gospodarstva ter tri milijarde dolarjev humanitarne pomoči.

Podoben sveženj v vrednosti 13,6 milijarde dolarjev, ki je bil potrjen prejšnji mesec, je že skoraj popolnoma izčrpan, Bidnova prošnja pa potrjuje njegove besede o odločenosti ZDA, da prek Ukrajine izčrpajo Rusijo, da se v prihodnje ne bi več podajala v podobne vojaške operacije.

Po Bidnovih besedah naj bi za vojno kmalu plačevali tudi ruski bogataši, povezani z režimom Vladimirja Putina, ki so jim po vsem svetu zaplenili premoženje. Predsednik ZDA predlaga zakon, po katerem bi lahko zaplenjeno premoženje prodali, izkupiček pa nakazali Ukrajini za obnovo.

Bidnov predlog zakona o porabi sredstev oligarhov predvideva tudi, da se zapleni in Ukrajini pošlje ves denar, ki je bil ustvarjen s koruptivnim poslovanjem z rusko vlado. Podaljšuje zastaralne roke za pregon zločinov pranja denarja na deset let in širi definicijo kriminalnega združevanja, da vključi tudi vsa dejanja, namenjena izogibanju sankcij proti Rusiji.

Po ocenah Svetovne banke je vojna Ukrajini do zdaj prizadela 60 milijard dolarjev neposredne škode na infrastrukturi, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je ocenil, da bo ukrajinsko gospodarstvo nazadovalo za 35 odstotkov.

Pomoč v obliki vojaške opreme pa je po predsednikovih besedah potrebna tudi za nadaljevanje pošiljanja orožja in streliva Ukrajincem za obrambo. Gre za raketne sisteme proti tankom in letalom, helikopterje, oklepnike, brezpilotna letala, težko topništvo in drugo orožje.

Ameriška finančna sredstva so poleg orožja namenjena tudi utrjevanju obrambe pred kibernetskimi napadi, izboljšanju zračne obrambe, izboljšanju proizvodnih kapacitet za strelivo in orožje v Ukrajini ter dodatno obveščevalno pomoč.

Bidnova pomoč bo v kongresu najverjetneje potrjena, čeprav demokrati želijo temu svežnju dodati še 20 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje boja proti pandemiji koronavirusa, čemur republikanci nasprotujejo. Preden bo sveženj potrjen, zakonodajalce torej čaka še nekaj pogajanj.

Tudi Biden je predlagal, naj se v sveženj vključi denar proti koronavirusu, vendar pa je kongresu pustil odprte roke pri vprašanju, ali naj to vključi v sveženj za Ukrajino, ali naj se sredstva za boj proti pandemiji obravnavajo posebej. "Potrebujemo oboje," je poudaril predsednik ZDA.

Ukrajina si pridružuje pravico za napade na ruskem ozemlju

Iz Kijeva so sporočili, da imajo ukrajinske sile "pravico napasti" ruske vojaške cilje, s čimer so namignili na neposredne napade na objekte na ruskem ozemlju. Iz Moskve obljubljajo oster odziv.

"Ukrajina se bo branila na vse mogoče načine, vključno z napadi na skladišča in baze ubijalske Rusije," je dejal pomočnik ukrajinskega predsednika in pogajalec Mihajlo Podoljak. Pri tem se je skliceval na izjave ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, ki je dejal, da se mora Ukrajina sama odločiti, ali bo napadla vojaške objekte v Rusiji.

Tudi britanska vlada je že pokazala razumevanje za tovrstne napade, ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je ZDA zaprosilo za brezpilotna bojna letala tipa MQ-1C Gray Eagle.

Ob tem je Podoljak pohvalil odločitev nemškega Bundestaga, ki je odobril dobavo težkega orožja Ukrajini. "Enotnost Bundestaga je impresivna. To glasovanje se bo zapisalo v zgodovino kot eden zadnjih žebljev v krsto ruskega lobiranja v Evropi in vrnitev nemškega vodstva," je še dodal.

V zadnjem času se je pojavilo tudi več poročil o požarih v ruskih skladiščih goriva ob meji z Ukrajino, pri čemer ni bilo jasno, ali je šlo za nesreče, sabotaže ali ukrajinske napade. Požar je izbruhnil tudi na ruskem vojaškem inštitutu za raketne raziskave v mestu Tver, severozahodno od Moskve. Vlada v Kijevu še ni pojasnila, ali je odgovorna za požare.

Ukrajina naj bi po trditvah Rusije v zadnjih dneh izvedla več napadov na ruske vojaške tarče v pokrajini Belgorod v bližini ukrajinske vzhodne meje.

Rusija medtem opozarja, da pošiljke zahodnega orožja ogrožajo varnost Evrope. "Težnja po pošiljanju orožja, vključno s težkim orožjem v Ukrajino, to so dejanja, ki ogrožajo varnost celine, povzročajo nestabilnost," je opozoril Dimitrij Peskov.

Tiskovni predstavnik Kremlja se je po poročanju BBC-ja s tem odzval na poziv britanske zunanje ministrice Liz Truss, naj zaveznice "okrepijo" vojaško proizvodnjo za pomoč Ukrajini. K temu je od začetka vojne večkrat pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Rusko zunanje ministrstvo je na tiskovni konferenci sporočilo, da zahodne države zdaj odkrito pozivajo Ukrajino, naj napade Rusijo. Britanski obrambni minister Ben Wallace je namreč v tem tednu dejal, da so ukrajinski napadi na rusko vojaško infrastrukturo legitimni.

"Nadaljnje provokacije, ki bodo Ukrajino spodbujale k napadu na ruske objekte, bodo naletele na oster odziv Rusije," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Nemški parlament odobril dobavo težkega orožja Ukrajini

Nemški parlament je z veliko večino podprl skupni predlog vladajoče koalicije in opozicijskih konservativcev o dobavi težkega orožja Ukrajini. S tem je podprl spremembo v nemški politiki, ki se je zgodila po odločitvi Berlina na začetku tedna, da se Ukrajini pošljejo tanki. Po napovedih naj bi Kijevu dobavili tanke tipa gepard.

Poslanci bundestaga so s 586 glasovi podprli predlog, ki so ga skupaj vložile tri vladajoče koalicijske stranke socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) ter opozicijska konservativna unija (CDU/CSU). Proti je glasovalo sto poslancev, sedem se jih je vzdržalo, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Poslanci so vlado kanclerja Olafa Scholza pozvali, naj "nadaljuje in – kjer je mogoče – pospeši dobavo potrebne opreme Ukrajini ter tudi razširi dobavo na težko orožje in kompleksne sisteme". Zmožnost Nemčije za obrambo pri tem ne sme biti ogrožena, so še opozorili.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je pred dnevi potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino. Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja.

Guterres v Ukrajini: "Vojna je zlo."

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je obiskal Ukrajino in v Borodjanki blizu Kijeva vojno označil za zlo in absurdno. Vodji ZN-a so predstavniki vojaških in civilnih oblasti v Borodjanki pokazali v ruskih napadih uničene stanovanjske zgradbe. "Predstavljam si svojo družino v eni od tistih hiš, ki je zdaj uničena in črna. Vidim, kako vnukinje v paniki bežijo. Vojna v 21. stoletju je absurd. Vojna je zlo. Ni možnosti, da bi bila vojna sprejemljiva v 21. stoletju," je dejal Guterres.

Generalni sekretar ZN-a je med svojim prvim obiskom v Ukrajini od začetka ruske invazije obiskal tudi Bučo severovzhodno od Kijeva, kjer so po umiku ruskih sil odkrili množična grobišča in več sto mrtvih civilistov. "Tukaj čutite, kako pomembna je temeljita preiskava in odgovornost," je dejal na mestu množičnega grobišča za cerkvijo.

Guterres je obiskal še Irpinj, kjer je opozoril, da najvišjo ceno vojne plačajo civilisti. "Tega se velja spomniti povsod po svetu," je dejal pred stanovanjskima zgradbama v tem mestu, ki sta bili uničeni v ruskem bombardiranju.

Rusijo je pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v povezavi s preiskavo morebitnih vojnih zločinov, storjenih med invazijo v Ukrajini. "Popolnoma podpiram Mednarodno kazensko sodišče in pozivam Rusko federacijo, naj sprejme sodelovanje z ICC-jem. Ko pa govorimo o vojnih zločinih, ne smemo pozabiti, da je najhujši zločin vojna sama," je poudaril.

Z ukrajinskim predsednikom se je pogovarjal o ruskih kršitvah človekovih pravic in evakuacijah civilistov iz Mariupolja. Ravno v času obiska Guterresa v Kijevu sta v središču mesta odjeknili dve eksploziji. Kijevski mestni svet je za eksploziji že obtožil Rusijo. Podatkov o žrtvah za zdaj ni, vendar je tesni sodelavec vodje ZN-a sporočil, da je Guterreseva delegacija na varnem.

Guterres je na skupni novinarski konferenci z Zelenskim zbranim novinarjem dejal, da je potekala "intenzivna razprava" glede morebitne evakuacije ljudi iz Mariupolja. Zelenski je ob tem izrazil prepričanje, da je deblokada oblegane jeklarne Azovstal v tem pristaniškem mestu še mogoča.

Zelenski je pozval tudi k obsežnejši humanitarni pomoči Ukrajini in dodal, da je Guterresa pozval, naj sprejme ukrepe za preprečitev domnevnih prisilnih deportacij ukrajinskih civilistov v Rusijo.

Generalni sekretar ZN-a je v Ukrajino prispel po obisku Rusije, kjer se je v torek srečal s Putinom, zato je bil iz Kijeva deležen kritik. Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo.

Guterres, ki se je vmes ustavil še v Varšavi in Ankari, je do zdaj že večkrat zahteval vzpostavitev premirja v Ukrajini, Rusijo pa obtožil, da krši ustanovno listino Združenih narodov. Med pogovori v Moskvi je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer.

Kot je povedal za portugalske medije, se je Putin sicer "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN-a in Mednarodnega odbora Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal, a ob tem dodal, da gre za "zapleteno in občutljivo operacijo", poroča Guardian. "Sledili bodo nadaljnji pogovori z uradom ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev in ruskim obrambnim ministrstvom," so sporočili iz ZN-a.

ZN pripravlja evakuacijo iz Mariupolja

Predstavnica Združenih narodov v Ukrajini je povedala, da se pripravlja evakuacija iz obkoljenega ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so po navedbah Kijeva ujeti tako civilisti kot ranjeni vojaki.

"Odhajam v Zaporožje, da začnem s pripravami na evakuacijo iz Mariupolja. Združeni narodi so popolnoma mobilizirani in pripravljeni, da bi pomagali reševati ukrajinska življenja in ljudem v stiski," je na Twitterju zapisala koordinatorka ZN-a v Ukrajini Osnat Lubrani.

Sorodna novica "Plačevanje ruskega plina v rubljih predstavlja kršenje sankcij EU-ja proti Rusiji"

Borci ukrajinskega bataljona Azov so medtem iz jeklarne v Mariupolju, ki ga obkrožajo ruske enote, pozvali vlado v Kijevu k pomoči. "Vojaško-politično vodstvo pozivam, naj sprejme odločne ukrepe za prekinitev blokade ali evakuacijo vseh, ki upajo in verjamejo v svojo domovino," je v videoposnetku dejal namestnik poveljnika Svjatoslav Palamar.

Poročal je tudi o novih silovitih napadih in zatrdil, da je Rusija odvrgla ogromno količino fosfornih bomb, katerih uporaba je sicer prepovedana. Pri tem je še dodal, da se borci v mestu vse pogosteje sprašujejo, zakaj Kijev ne izpolnjuje svojih obljub.

V Kijevu tudi bolgarski premier Kiril Petkov

V Kijevu se je mudil tudi bolgarski premier Kiril Petkov, ki se je prav tako srečal z Zelenskim, s katerim sta govorila o popravilu ukrajinske vojaške opreme v Bolgariji. Vojaški pomoči nasprotuje predsednik Rumen Radev, ki meni, da bi to pomenilo neposredno vpletanje Bolgarije v vojno.

Zelenski je po prekinitvi dobave plina Poljski in Bolgariji dejal, da Rusija uporablja plin kot politično orožje. Kot je znano, je ruski energetski velikan Gazprom včeraj ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker ga nista plačali v rubljih. Gre za prvi evropski državi, ki jima je Rusija prekinila dobavo plina po začetku invazije v Ukrajini 24. februarja.

Gazprom je zagrozil z dodatnim zmanjšanjem dobave, če bosta Poljska in Bolgarija jemali plin iz tranzita v druge države. Če bosta nedovoljeno jemali ruski plin iz količin, namenjenih drugim državam, bodo zmanjšali dobavo za količino v višini odvzetega plina, so sporočili.

V Hersonu naj bi uvedli rublje

Rusija je v sredo sporočila, da so "osvobodili" celotno južno ukrajinsko pokrajino Herson. V istoimenskem glavnem mestu pokrajine so v sredo potekali proukrajinski protesti, ruske sile pa so uporabile solzivec in zvočne granate, da so razgnale množico.

V mestu je odjeknilo tudi več močnih eksplozij. Ruska tiskovna agencija RIA poroča, da je šlo za tri ukrajinske rakete, izstreljene proti mestu, ruske sile pa naj bi dve sestrelile.

Guardian medtem poroča, da bodo po napovedi Rusije v mestu začeli s 1. majem za valuto uporabljati ruske rublje. Kiril Stremousov, namestnik predsednika vojaško-civilne uprave regije, je za Ria Novosti povedal, da bo prehod potekal v obdobju štirih mesecev, v katerem bosta v obtoku ruski rubelj in ukrajinska grivna, nato naj bi pokrajina v celoti prešla na uporabo ruske valute.

Kanada ruske napade v Ukrajini označila za "genocid"

Kanadski poslanci so soglasno izglasovali, da ruske napade v Ukrajini označijo za genocid zaradi "številnih dokazov o sistemskih in množičnih vojnih zločinih proti človeštvu".

V 24 urah 55.000 novih beguncev iz Ukrajine

Od začetka vojne v Ukrajini je skoraj 5,4 milijona Ukrajincev pobegnilo iz države, so sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Samo v zadnjih 24 urah so našteli več kot 55.000 novih beguncev, le redki med njimi pa so zaprosili za azil v EU-ju.

Skupno število beguncev, ki so zapustili Ukrajino od začetka vojne, po najnovejših podatkih ZN-a znaša 5.372.854. Čeprav je tok beguncev bistveno počasnejši kot v marcu, v UNHCR še vedno pričakujejo, da bo število prebežnikov še naraščalo in bi lahko doseglo številko 8,3 milijona.

Iz agencije EU-ja za azil (EUAA) so včeraj sporočili rezultate preliminarne analize, kjer ugotavljajo, da je doslej 2,3 milijona Ukrajincev zaprosilo za začasno zaščito znotraj EU-ja. V obdobju med 21. februarjem in 24. aprilom je po podatkih EUAA za azil v EU zaprosilo okoli 21.700 ljudi.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenjuje, da je Ukrajino od začetka ruske invazije zapustilo tudi skoraj 250.000 državljanov tretjih držav, večinoma naj bi šlo za tuje študente in delavce.

Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so zapustili Ukrajino. Za ukrajinske moške, stare od 18 do 60 let, namreč velja obveznost vojaškega vpoklica in države ne smejo zapustiti. IOM ocenjuje, da je v Ukrajini notranje razseljenih še 7,7 milijona ljudi.

Pred začetkom vojne je imela Ukrajina v regijah, ki so bile pod nadzorom ukrajinske vlade, okoli 37 milijonov prebivalcev. Ti podatki ne vključujejo polotoka Krim, ki si ga je priključila Rusija, in regij na vzhodu države, ki so bile že pred rusko invazijo pod nadzorom proruskih separatistov.

Največ beguncev iz Ukrajine, skoraj tri milijone, je do zdaj sprejela sosednja Poljska.

IAEA: Raven sevanja v Černobilu pod mejo nevarnosti

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je izrazil zaskrbljenost, saj mu od ruskega prevzema jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini pred skoraj dvema mesecema še ni bil omogočen dostop do nje. Prav tako naj bi bila raven sevanja nekoliko povišana, a ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolje.

Rusija je po invaziji v Ukrajini pet tednov zasedala območje Černobila, ki so ga nato znova prevzele ukrajinske sile. Grossi, ki se je pravkar vrnil s potovanja v Černobil, se je sešel tako z ukrajinskimi kot ruskimi oblastmi, da bi na območju zagotovil varnost.

Inšpektorji IAEA-ja so sicer zaznali povišano raven sevanja v bližnji okolici jarkov, ki so jih na območju elektrarne izkopali ruski vojaki, vendar naj v tem trenutku razmere ne bi predstavljale nevarnosti za okolje in ljudi.

Pri tem je Grossi dodal, da ga zdaj najbolj skrbi jedrska elektrarna v Zaporožju na jugovzhodu Ukrajine, ki so jo 4. marca zavzele ruske sile in sprožile preplah, ko je obstreljevanje povzročilo požar v objektu za usposabljanje.

Po podatkih ukrajinskega generalštaba ruske sile uporabljajo letališče Melitopolj v Zaporožju za bojna letala in helikopterje. Vsak napačno usmerjen projektil ali kak podoben incident bi lahko imel drastične posledice, je opozoril.