Odstranjevanje blata v mestu Naousa na Parosu. Foto: AP
Odstranjevanje blata v mestu Naousa na Parosu. Foto: AP

"To je popolna katastrofa in zgodila se je samo v dveh urah," je za Guardian povedal Costas Bizas, župan otoka Paros, kjer takemu neurju niso bili priča že več desetletij.

Po navedbah vremenoslovcev je na otoku v nekaj urah padlo več dežja, kot ga običajno pade v enem mesecu. "Res neverjetno, da ni bilo žrtev," je povedal eden od uradnikov.

Na Parosu in otoku Mikonos, ki sta med bolj obiskanimi grškimi otoki, so zagnali čistilno akcijo in bijejo bitko s časom, da bi še pred prihodom turistov za velikonočne praznike očistili ulice in plaže letoviških mest.

Na Mikonosu so neurja s točo sprožila zemeljske plazove, medtem ko se je blatna poplavna voda razlila po ulicah, zaradi česar je civilna zaščita prebivalce pozvala, naj omejijo gibanje in ostanejo v zaprtih prostorih.

Po najhujšem deževju v zadnjih dveh desetletjih na Kikladih, pa tudi južneje na otokih Rodos in Kreta, od koder so poročali o "apokaliptičnih" prizorih, se ekipe za nujne primere trudijo odpravljati posledice neurja in poplav.

Na Parosu je v morje odplavilo številne avtomobile, motorna kolesa in opremo restavracij ob plaži, hudourniška voda pa je poplavila trgovine in domove ter ulice spremenila v potoke.

Kot pravijo domačini, se je slikovito pristanišče Naousa spremenilo v "jezero blata", pri čemer sta morje in kopno "postala eno". Uničen je tudi velik del cestnega omrežja.

Naousa. Foto: AP
Naousa. Foto: AP

Netrajnostna gradnja na otokih

Kot piše Guardian, je opustošenje na turističnih destinacijah, ki jih zaradi porasta svetovnih potovanj obišče vedno več turistov, poudarilo pomanjkanje pripravljenosti Grčije pri spopadanju z naravnimi nesrečami.

Kritiki poudarjajo tudi odsotnost ustreznih sistemov za obvladovanje poplav, pa tudi nereguliran razvoj na Egejskih otokih, kjer vse več turistov za nastanitev išče vile z bazeni in drugimi vrhunskimi storitvami.

"Da, padavine so bile močne, a to, kar je povzročilo katastrofo, ni bila samo narava, to je bila posledica desetletij netrajnostne gradnje," je zapisal grški okoljevarstvenik in nekdanji poslanec Kriton Arsenis.

"Paros je bil dramatično hitro pozidan. Samo v zadnjih petih letih je bil na vrhu Kikladov po novih gradbenih dovoljenjih, prehitel je celo Mikonos in Santorini. Vile, hoteli, ceste in bazeni so nadomestili suhe kamnite terase, ki so nekoč zadrževale vodo, upočasnjevale odtok in ohranjale zemljo pri življenju," je razmere opisal Arsenis.