Izraelska vojska je ponoči izvedla enajst zaporednih napadov na domnevna oporišča oboroženega šiitskega gibanja Hezbolah na jugu Bejruta, je neimenovan vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP, libanonska nacionalna tiskovna agencija (NNA) pa je poročala o "več kot desetih" eksplozijah.

Izraelska vojska je sporočila, da je zadela "cilje, ki so del obveščevalnega sedeža Hezbolaha v Bejrutu". Pri tem je prebivalce 20 krajev v južnem Libanonu pozvala k takojšnji evakuaciji, kar bi lahko nakazovalo, da se pripravlja na stopnjevanje kopenske invazije.

Kot je danes še navedla izraelska vojska, so njene sile v zadnjih štirih dneh od začetka kopenskih operacij v južnem Libanonu ubile 250 borcev Hezbolaha, od tega 21 poveljnikov.

Izrael je tudi to noč bombardiral cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu, kjer je bilo v zadnjih 24 urah po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje v kopenskih in zračnih napadih ubitih najmanj 37 ljudi, 151 ljudi pa je bilo ranjenih. Po njihovih podatkih je bilo ta teden v Libanonu ubitih tudi več kot 40 reševalcev in gasilcev.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je zaradi izraelskega obstreljevanja ta teden skupno umrlo več kot tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Libanonski premier Nadžib Mikati je v torek dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov naraslo na 1,2 milijona.

Zaradi izraelskih napadov so tri bolnišnice v državi danes sporočile, da začasno prekinjajo delo. Med njimi je tudi bolnišnica na obrobju južnega predmestja Bejruta, ki je v četrtek poročala o ogromni škodi na poslopju zaradi bombardiranja, poroča AFP.

Tarča izraelskega napada verjetni naslednik Nasrale

V bližini mednarodnega letališča v Bejrutu je odjeknila silovita eksplozija po izraelskem napadu, katerega tarča naj bi bil eden od voditeljev Hezbolaha Hašim Sefadin, ki se je omenjal kot naslednik Hasana Nasrale. Mednarodno letališče meji na bejrutsko sosesko Dahija, ki velja za utrdbo Hezbolaha.

Po poročanju Al Džazire je bil Bejrut priča najsilovitejšega izraelskega bombardiranja do zdaj, pri čemer naj bi izraelske sile uporabile bombe za uničevanje podzemnih zaklonišč, v katerih se domnevno skrivajo najvišji predstavniki Hezbolaha.

Tako kot Hezbolah kot Izrael za zdaj še nista komentirala medijskih poročil, da je bil tarča napada Sefadin, bratranec ubitega Nasrale, ki se je poleg namestnika generalnega sekretarja Hezbolaha Naima Kasima omenjal kot naslednji voditelj libanonskega gibanja.

Izraelska vojska je sporočila le, da je zadela "cilje, ki so del obveščevalnega sedeža Hezbolaha v Bejrutu".

Hamenej pozval k enotnosti med muslimani: Naš sovražnik je en sam

Boj Hezbolaha proti Izraelu je ključen za celotno območje, je v redkem javnem nastopu izjavil iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je tako napad Hamasa 7. oktobra lani kot nedavni iranski raketni napad na Izrael označil za legitimen.

"Naš sovražnik je en sam," je dejal Hamenej in dodal, da želi ta sovražnik, ki je skupen Irancem, Palestincem, Libanoncem, Egipčanom, Iračanom, Jemencem in Sircem, sejati razdor med muslimani, zato je pozval k enotnosti med njimi.

Po njegovih besedah je boj libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah proti Izraelu ključen za ves Bližnji vzhod. Ob tem je tako Hamasov napad 7. oktobra kot nedavni iranski raketni napad na Izrael označil za legitimna, rekoč, da se ima vsak narod pravico braniti pred agresorjem.

"To, kar so storile naše oborožene sile, je bila najmanjša kazen za agresijo izraelskega režima," je zatrdil in dodal, da se imajo tudi Palestinci pravico braniti. "Nobeno sodišče ali mednarodna organizacija ne more kriviti palestinskega ljudstva, ker preprosto brani svojo domovino," je dejal Hamenej in napovedal nadaljevanje boja t. i. osi odpora proti Izraelu.

"Vsak udarec sionističnemu režimu je usluga vsemu človeštvu," je še dodal dolgoletni vrhovni voditelj islamske republike, ki je večino govora podal v arabščini, pri čemer je imel ob sebi puško.

Iran naklonjen sočasni prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu

Iran podpira prizadevanja za sočasno prekinitev ognja v Gazi in Libanonu, je med obiskom v Bejrutu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Ob tem je Izraelu zagrozil z ostrejšim odgovorom, če bo ta po nedavnem iranskem raketnem napadu izvedel povračilni napad na islamsko republiko oziroma kako drugače ukrepal proti njej.

Po besedah vodje iranske diplomacije Teheran podpira prizadevanja za prekinitev ognja v Libanonu, če bodo pri tem spoštovane pravice libanonskega ljudstva, če bo predlog prekinitve ognja sprejelo gibanje Hezbolah in če bo sočasno sledila prekinitev ognja v Gazi, poročajo tuji mediji.

"Bodite prepričani, da Islamska republika Iran trdno stoji in bo stala ob strani prijateljem v Libanonu," je dejal Aragči, čigar država v Libanonu podpira zlasti šiitski Hezbolah in šiitsko skupnost nasploh.

Ob tem je Izraelu tudi zagrozil z ostrejšim odzivom, če bo ta še naprej deloval proti islamski republiki. "Če bo Izrael še naprej ukrepal proti Iranu, bo naš odgovor ostrejši," je poudaril.
Iranski minister se je sicer v Bejrutu danes sešel z libanonskim premierjem Mikatijem, napovedano je tudi srečanje s predsednikom parlamenta Nabihom Berijem, sicer tesnim zaveznikom Hezbolaha.

Napad na mejni prehod s Sirijo

Z vzhoda Libanona poročajo o izraelskem napadu v bližini mejnega prehoda s Sirijo, ki je uničil cesto, po kateri je v zadnjih dneh pred izraelskimi bombardiranji zbežalo več sto tisoč ljudi. Kot je povedal libanonski minister za promet Ali Hamije, je izraelski napad pri mejnem prehodu Masna povzročil štiri metre širok krater.

Izraelska vojska je sporočila, da Hezbolah uporablja omenjeni mejni prehod za tihotapljenje orožja, zato ne bodo oklevali z ukrepanjem, če bodo v to prisiljeni.

Izraelska vojska je zatrdila še, da je uničila tri kilometre in pol dolg predor pod sirsko-libanonsko mejo. Predor naj bi bil tako velik, da je bilo skozenj mogoče pretihotapiti velike količine orožja, služil pa je tudi kot skladišče vojaškega materiala, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V zadnjih desetih dneh je po podatkih libanonske vlade iz Libanona v Sirijo zbežalo več kot 300.000 ljudi, med njimi večinoma Sirci.

Slovenija za nujno humanitarno pomoč Libanonu namenja pol milijona evrov

Slovenija bo namenila pol milijona evrov za nujno humanitarno pomoč Libanonu, kjer je vojna med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah povzročila humanitarno in begunsko krizo, so danes sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Najnujnejše življenjske potrebščine bodo namenjene najranljivejšim notranje razseljenim osebam.

MZEZ bo v sodelovanju s Slovensko karitas in Ustanovo za krepitev človekove varnosti – ITF namenilo 500.000 evrov za nujno humanitarno pomoč v Libanonu, so sporočili.

Notranje razseljene osebe v javnih zavetiščih bodo prejele osnovne potrebščine, vzmetnice, odeje in pomoč v obliki prehranskih paketov ali vrednostnih bonov, ki jih bodo razseljeni prebivalci unovčili v trgovinah.

Največji poudarek bodo namenili pomoči ranljivim ženskam, otrokom, še posebej dojenčkom, starejšim in bolnim. Pomoč notranje razseljenim osebam, ki prebivajo pri družinah, pa bo osredotočena predvsem na zagotavljanje prehranskih paketov in denarni pomoči za plačilo stroškov najemnin za več kot 2400 notranje razseljenih družin, pojasnjujejo na MZEZ-ju.

Po podatkih Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) naj bi milijon od 5,7 milijona ljudi v Libanonu potrebovalo nujno humanitarno pomoč. Število beguncev in notranje razseljenih oseb je naraslo na okoli 160.000. Nastanjeni so v zavetiščih in taboriščih, medtem ko njihovo število vztrajno narašča.

Uničena je ključna infrastruktura, vključno z vodnimi viri, kar pomeni, da več kot 300.000 prebivalcev Bejruta nima dostopa do čiste pitne vode.