"Elementi so bili v različnih državah deležni usposabljanja, ki ga financira Cia, pod krinko, da bi postali državljanski novinarji," navedbe obveščevalnega ministrstva prenaša iranska tiskovna agencija IRNA. "Šest jih je bilo aretiranih med izgredi in izvrševanjem ukazov Cie, dva pa med poskusom pošiljanja informacij v tujino," še trdijo.

Državni voditelji so odgovornost za proteste že večkrat pripisali huliganom, povezanim z izgnanci, ter tujim sovražnikom, predvsem ZDA, Izraelu in Savdski Arabiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v govoru pred prostovoljno provladno islamsko milico Basidž oznanil konec protestov. "Narod je preprečil globoko, obsežno in zelo nevarno zaroto. Veliko denarja je bilo porabljenega za uničenje, nasilje in ubijanje," je dejal v govoru, ki ga je prenašala državna televizija. Ob tem je na Twitterju objavil fotografijo ponedeljkovega provladnega shoda.

200.000 ljudi na dveh tednih protestov

Protesti so bili morda največji v 40-letni zgodovini Islamske republike. Notranji minister Abdolreza Fazli je sporočil, da se je protivladnih protestov z začetkom 15. novembra udeležilo skupno 200.000 ljudi.

Protestniki so po njegovih navedbah zažgali 731 bank, 70 bencinskih postaj in 140 vladnih stavb ter napadli 50 oporišč varnostnih sil. Iranski poslanec in član odbora za državno varnost Hosein Nakavi-Hoseini je sporočil, da so med protesti aretirali 7.000 ljudi.

Amnesty International trdi, da je bilo ubitih 143 protestnikov

Oblasti sicer danes niso podale nobenih številk glede smrtnih žrtev. Amnesty International ob tem navaja, da je bilo ubitih kar 143 protestnikov, kar pa Teheran zavrača. Če število ubitih drži, gre za najsmrtonosnejše protivladne proteste v Iranu od "zelene revolucije" po spornih predsedniških volitvah leta 2009 ali pa celo za najsmrtonosnejše od islamske revolucije leta 1979, po kateri so se na oblast po odstavitvi šaha zavihteli verski voditelji.

Vlada je ob izbruhu nemirov za teden dni tudi onemogočila dostop do spleta, kar je prizadelo tudi poročanje o protestih v tujino. Prebivalci in državni mediji danes poročajo, da so v sredo v Teheranu in več drugih mestih znova vzpostavili mobilne povezave, dostop do spleta z žično povezavo pa so delno obnovili v ponedeljek.

Od dviga cen se je poraba bencina zmanjšala za petino

Protesti so zaradi izdatnega dviga cen goriva izbruhnili 15. novembra. Dnevna poraba bencina se je od povišanja cen zmanjšala za približno 20 milijonov litrov na dan, je sporočil minister za nafto Bidžan Zangane. Državna družba za distribucijo goriva NIOPDC je v torek sporočila, da je bila dnevna poraba pred dvigom cen 98 milijonov litrov.

Predsednik Hasan Rohani je sicer med protesti poudaril, da je dvakratna podražitev cen goriva namenjena zbiranju 2,55 milijarde dolarjev letno, s katerimi nameravajo pomagati 18 milijonom revnim družinam.

Iransko ljudstvo čuti posledice ameriškega pritiska

Protesti so nato prerasli v protivladne demonstracije z zahtevo po odstopu vrhovnih voditeljev. Iranci v vsakodnevnem življenju vse bolj čutijo sankcije iranskemu gospodarstvu, ki jih izvajajo ZDA, vse odkar so odstopile od jedrskega sporazuma. Ameriška politika "maksimalnega pritiska" je prizadela iransko gospodarstvo, odvisno od nafte, ki se spopada z naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in padcem državne valute rial.