Izraelska vojska je sporočila, da je več deset letal napadlo elektrarne in pristanišče v mestih Ras Isa in Hodejda v Jemnu. Zaradi napadov je v večjem delu Hodejde zmanjkalo elektrike, so povedali prebivalci.

Zdravstveno ministrstvo v Jemnu, ki ga vodijo hutijevci, je sporočilo, da so v izraelskih napadih umrli štirje ljudje, ranjenih pa je bil 29.

"V zadnjem letu so hutijevci pod vodstvom in financiranjem Irana ter v sodelovanju z iraškimi milicami napadali Izrael, spodkopavali stabilnost v regiji in ovirali prosto plovbo," je navedla izraelska vojska.

Od začetka vojne v Gazi 7. oktobra so hutijevci večkrat izstrelili rakete in brezpilotna letala na Izrael. Zadnji napad se je zgodil v soboto, ko so hutijevci izstrelili balistično raketo proti mednarodnemu letališču Ben Gurion blizu Tel Aviva, ki jo je Izrael prestregel.

Izrael ubil več visokih predstavnikov Hezbolaha

Izrael je po uboju vodje Hezbolaha Hasana Nasrale nadaljeval bombardiranje ciljev v Libanonu. Tarča nočnih napadov so bile po navedbah izraelske vojske "zgradbe, kjer so bili orožje in vojaške strukture organizacije".

Izraelska vojska je pozneje sporočila, da so v soboto v napadu v Libanonu ubili še enega visokega poveljnika šiitskega gibanja Hezbolah Nabila Kauka. Kauka, ki je bil član Hezbolahovega sveta za varnost, je v soboto ubilo izraelsko letalstvo, je sporočila izraelska vojska. Dodali so, da je bil Kauk blizu vrhu gibanja in je bil "neposredno vpleten v teroristične akcije proti Izraelu in njegovim državljanom". Kauk naj bi v okviru Hezbolaha deloval od 80. let prejšnjega stoletja, bil je tudi član centralnega sveta Hezbolaha. Njegovo smrt so potrdili tudi v gibanju Hezbolah.

V zadnjih dneh je bilo v izraelskih napadih v Libanonu ubitih več visokih predstavnikov Hezbolaha, tudi dolgoletni vodja Hasan Nasrala. Njegovo truplo naj bi po navedbah dveh različnih virov za Reuters izkopali izpod ruševin na prizorišču petkovega napada. Kot sta vira še dejala za tiskovno agencijo, truplo nima nobenih vidnih ran, kar kaže, da je bila smrt posledica močne eksplozije.

Hezbolah je še potrdil, da je bil v napadu na visoke predstavnike gibanja poleg Nasrale ubit tudi Ali Karaki, poveljnik južne fronte, zadolžen za vojaške dejavnosti na jugu Libanona. Karaki je smrti sicer že ubežal prejšnji teden, ko ga je Izrael skušal ubiti z letalskim napadom na sosesko Danije v Bejrutu.

Izraelska vojska je sporočila, da je bil v takratnem napadu ubitih še 20 drugih voditeljev Hezbolaha, med njimi tudi vodja Nasralovih varnostnikov Ibrahim Husein Džazini ter Nasralov dolgoletni zaupnik Samir Taufik Dib, poroča BBC.

Skupaj so bili v bunkerju v Bejrutu, ki je bil pod več civilnimi zgradbami. Po poročanju izraelskih medijev je Izrael v napadu na sedež Hezbolaha uporabil 85 bomb, ki lahko prodrejo globoko pod zemljo in so namenjene uničevanju podzemnih zaklonišč.

V nedeljo ubitih več kot 40 ljudi

V izraelskem napadu na mesto Ain Deleb na jugu Libanona je bilo v nedeljo po prvih podatkih ubitih 24 ljudi in ranjenih 29, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. V mestu Balbek Hermel na vzhodu Libanona pa je v napadih umrlo 21 ljudi, 47 pa je bilo ranjenih.

Ministrstvo je tudi sporočilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh v izraelskih napadih ubitih 14 reševalcev in zaradi tega izrazilo ogorčenje.

Ministrstvo je v pred tem sporočilo, da je bilo v sobotnih napadih ubitih najmanj 33 ljudi, skoraj 200 pa jih je bilo ranjenih. Iz Libanona je bilo na ozemlje Izraela od sobote izstreljenih osem raket, ki so padle na območju Tiberiasa, vendar pri tem ni bilo žrtev. Rakete so po izraelskih navedbah zadele nenaseljeno območje.

Sorodna novica Nasrala je Hezbolah vodil več kot tri desetletja, tesno povezan z Iranom je dolgo deloval v senci

Z območja Rdečega morja je nad izraelsko mesto Eliat poletel brezpilotni letalnik. V mestu so razglasili splošno nevarnost, a so izraelske sile po lastnih navedbah letalnik sestrelile.

Milica Islamski odpor v Iraku (IRI), ki jo podpira Iran, je pred tem sporočila, da so njeni borci napadli pomemben cilj v Eliatu. Objavili so posnetek vzletanja letalnika, poleg je stal pripadnik milice, ki je v rokah držal sliko v petek ubitega vodje šiitskega Hezbolaha Hasana Nasrale.

Netanjahu: Zgodovinska prelomnica

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uboj Nasrale označil za "zgodovinsko prelomnico", z napadom pa je po njegovih besedah Izrael "poravnal račune".

Po vrnitvi iz New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN-a, je dejal, da je sam izdal ukaz za uboj Nasrale, saj škoda, ki so jo izraelske sile povzročile gibanju Hezbolah v zadnjih dneh, "ni bila dovolj". Po njegovih besedah je bila smrt Nasrale, ki ga je označil za "osrednji stroj iranske osi zla", nujna za dosego izraelskih ciljev.

Izrael je po uboju Nasrale na sever države premestil še dodatne vojaške enote v pričakovanju zaostritve razmer ob meji z Libanonom.

Načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi je v pogovoru z vojaki ob severni meji dejal, da so letalski napadi "priprava terena za morebitni vstop in nadaljevanje ponižanja Hezbolaha".

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je bilo z ubojem Nasrale zadoščeno pravici za številne žrtve Hezbolaha, ob tem pa je znova pozval k premirju med Hezbolahom in Izraelom.

Strah pred širšo vojno v regiji

Uboj Nasrale je okrepil bojazen pred širšim konfliktom na Bližnjem vzhodu in vse oči so zdaj uprte v Iran, ki je glavni podpornik Hezbolaha.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Baker Kalibaf je dejal, da bo Iran še naprej podpiral odporniške skupine pri njihovem nasprotovanju Izraelu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v izjavi, v kateri sicer ni omenil smrti Nasrale, obsodil poboje libanonskega ljudstva in opozoril, da je to dokaz "kratkovidnosti in nespametne politike voditeljev Izraela".

Poudaril je, da vse odporniške skupine v regiji podpirajo Hezbolah in mu stojijo ob strani. Vse muslimane je pozval, naj stojijo ob strani Libanoncem in Hezbolahu in jih podpirajo pri spopadih z izraelskim režimom.

Kot piše Guardian, je Iran soočen z usodno izbiro, ki se ji je vedno skušal izogniti in je še posebej novo vodstvo države ni želelo.

Če bo ostalo zgolj pri obsojanju Izraela in pozivanju drugih k ukrepanju, bo ogrožena verodostojnost Irana. Po drugi strani bi lahko prevladal pragmatizem in bi Teheran svetoval Hezbolahu, naj se sprijazni z izgubo in sprejme prekinitev ognja.

Po drugi strani bi moral biti po pisanju Guardiana napad Irana na Izrael smiseln, saj se Teheran zaveda, da se podaja v boj z izraelsko vojsko, ki se je do zdaj izkazala z veliko boljšo zmogljivostjo in tudi obveščevalno prednostjo. Izraelske obveščevalne službe so namreč prodrle globoko v notranje strukture Hezbolaha in morebiti jim podobno uspe tudi v Iranu.

Iran grozi z maščevanjem zaradi smrti iranskega generala v Bejrutu

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo dejal, da smrt iranskega generala Abasa Nilforušana, ki je bil v petek v Bejrutu ubit skupaj z vodjo Hezbolaha Hasanom Nasralo, ne bo ostala nekaznovana.

Nilforušan je bil poveljnik enot Kuds. Gre za enote Islamske revolucionarne garde za operacije v tujini.

"Ta grozen zločin agresorskega sionističnega režima ne bo nekaznovan," je dejal minister in napovedal, da bodo poleg tega uporabili vsa politična, diplomatska in pravna sredstva za pregon "zločincev in njihovih podpornikov".

Iranski podpredsednik Džavad Zarif pa je še dejal, da se bo Iran odzval, ko bo presodil, da je primerno, odločitev o tem pa bo sprejeta na najvišji ravni.

Iran: Izrael je uporabil ameriško orožje

Iran je v soboto zvečer zahteval izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN-a. Po navedbah iranskega veleposlanika pri ZN-u Amirja Saeida Iravanija je Izrael izvedel teroristično dejanje na stanovanjski del Bejruta, pri čemer je v napadu uporabil ameriško orožje.

"Islamska republika Iran poziva Varnostni svet, naj nemudoma in odločno ukrepa, da se ustavi izraelska agresija in prepreči širitev vojne v regiji," je veleposlanik zapisal v pismu generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu in predsedujočemu Varnostnemu svetu v septembru, slovenskemu veleposlaniku Samuelu Žbogarju.

Razseljena skoraj šestina prebivalstva

Zaradi izraelskih napadov na Libanon bi lahko po ocenah svoje domove zapustilo skoraj milijon ljudi, je na nedeljski tiskovni konferenci povedal libanonski premier Nadžib Mikati. Libanoncem s paketi hrane in toplimi obroki pomaga Svetovni program za hrano (WFP).

Mikati je razseljevanje označil za najobsežnejše v zgodovini države. Dejal je, da številka zelo visoka in bi lahko dosegla milijon, kar predstavlja šestino prebivalstva države.

Po podatkih mednarodne organizacije za migracije naj bi zaradi izraelskih napadov svoje domove zapustilo skoraj 120.000 ljudi. Številni razseljeni so se zatekli v Bejrut, kjer so razmere negotove. Nekateri se bojijo, da bi množične selitve lahko ogrozile krhko ravnovesje med različnimi verskimi skupnostmi v Libanonu.

Svetovni program za hrano (WFP) je medtem začel s hrano preskrbovati prizadete v konfliktu v Libanonu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Za zdaj naj bi s kruhom, pripravljenimi obroki in živilskimi paketi dosegli več kot 66.000 ljudi po državi. V severnem in osrednjem delu Libanona je WFP vzpostavil tudi svoje kuhinje za pripravo preprostih obrokov.

"Libanon je na točki preloma in ne more vzdržati še ene vojne," je povedala regionalna direktorica WFP-ja Corinne Fleischer. Dodala je, da je WFP prisoten na terenu, vendar nujno potrebuje dodatna sredstva. Do konca leta bi organizacija za nadaljnje delo v Libanonu potrebovala 105 milijonov dolarjev.