Izraelska vojska je sporočila, da je bil Hasan Nasrala ubit v petkovem letalskem napadu na osrednje poveljstvo Hezbolaha v južnem predmestju libanonske prestolnice Bejrut. Njegovo smrt so kasneje potrdili tudi v Hezbolahu.

Med svojimi privrženci je bil Nasrala slavljen zaradi upora proti Izraelu in kljubovanja ZDA. Za nasprotnike pa je bil vodja teroristične organizacije in iranski zastopnik šiitske islamske teokracije v boju za vpliv na Bližnjem vzhodu. Ker se je bal, da ga bodo izraelske sile umorile, se je že leta izogibal javnosti in je deloval v senci ter tesno povezan z Iranom.

Njegov regionalni vpliv je bil kljub temu viden tudi med skoraj letom dni trajajočim konfliktom, ki ga je sprožila vojna v Gazi, saj je Hezbolah v podporo svojemu palestinskemu zavezniku Hamasu začel napadati Izrael iz južnega Libanona. Jemenske in iraške skupine so medtem sledile njegovemu zgledu in delovale pod okriljem "Osi odpora".

Šiitskemu gibanju Amal se je pridružil v 70. letih

Nasrala se je rodil leta 1960 kot najstarejši od devetih otrok v družini. Odraščal je v soseski Burdž Hamud na vzhodu Bejruta, kjer je njegov oče imel majhno trgovino z zelenjavo. Ko je leta 1975 v Libanonu izbruhnila državljanska vojna, je njegova družina pobegnila na jug države, sam pa se je pridružil tedanji šiitski milici, gibanju Amal.

Sorodna novica Hezbolah potrdil smrt voditelja Hasana Nasrale. Netanjahu: Njegov uboj je bil nujen.

Leta 1976 je začel študij vere v iraškem mestu Nadžaf, po dveh letih pa je bil izgnan iz Iraka. V Libanonu se je znova pridružil gibanju Amal, nato pa se je leta 1982, kmalu po izraelski invaziji v Libanonu, zaradi napadov palestinskih borcev z več somišljeniki odcepil od skupine.

Nova skupina, Islamski Amal, je dobila precejšnjo vojaško in organizacijsko podporo Iranske revolucionarne garde s sedežem v dolini Beka in postala najvidnejša in najučinkovitejša od šiitskih milic, ki so pozneje oblikovale Hezbolah.

Leta 1985 je Hezbolah, ki ga je politično in vojaško podpiral Iran, uradno naznanil svojo ustanovitev z objavo odprtega pisma, v katerem je ZDA in Sovjetsko zvezo označil za glavna sovražnika islama in pozval k izbrisu Izraela.

Med vodenjem Hezbolaha odredil številne napade

Nasrala je vodenje gibanja prevzel leta 1992, potem ko je bil njegov predhodnik Abas Al Musavi ubit v izraelskem napadu. Eden od njegovih prvih ukrepov je bil maščevanje za uboj Musavija. Odredil je raketne napade na sever Izraela, v katerih je bilo ubito dekle, v eksploziji avtomobila bombe je bil ubit izraelski varnostnik na izraelskem veleposlaništvu v Turčiji, v samomorilskem napadu na izraelsko veleposlaništvo v Buenos Airesu pa je umrlo 29 ljudi.

Sorodna novica Iranski ajatola Ali Hamenej pozval muslimanski svet, naj se sooči z Izraelom

Nasrala je vodil tudi vojno nizke intenzivnosti z izraelskimi silami, ki se je končala z njihovim umikom iz južnega Libanona leta 2000. Nasrala je to razglasil za prvo arabsko zmago nad Izraelom. Je bil pa v spopadu z izraelsko vojsko ubit njegov najstarejši sin Hadi. Izguba in mučeništvo sta Nasrali prinesla veliko spoštovanje v gibanju.

Leta 2006 so borci Hezbolaha izvedli čezmejni napad, v katerem je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, dva sta bila ugrabljena, kar je sprožilo obsežen odziv Izraela. Leta 2009 je Nasrala izdal nov politični manifest, v katerem je poudaril politično vizijo Hezbolaha. V nasprotju z dokumentom iz leta 1985 v njem ni več omenjena islamska republika, ohranja pa ostro stališče do Izraela in ZDA ter ponavlja, da mora Hezbolah obdržati svoje orožje kljub resoluciji ZN,-a ki ga prepoveduje v južnem Libanonu.

Štiri leta zatem je Nasrala naznanil, da Hezbolah vstopa v popolnoma novo fazo svojega obstoja, saj je v Sirijo poslal svoje borce, da bi pomagali zatreti upor svojemu zavezniku, predsedniku Bašarju Al Asadu. Libanonski sunitski voditelji so Hezbolahu očitali, da je državo potegnil v sirsko vojno.

Gospodarska kriza v Libanonu je leta 2019 sprožila množične proteste proti politični eliti, ki jo že dolgo obtožujejo korupcije, zapravljanja, slabega upravljanja in malomarnosti. Nasrala je sprva izražal razumevanje za pozive k reformam, vendar se je njegov odnos spremenil, ko so protestniki začeli zahtevati popolno prenovo političnega sistema.

V zadnjem sporočilu za javnost posvaril, da je Izrael prestopil vse meje

Sorodna novica Nasrala eksplozije komunikacijskih naprav Hezbolaha označil za vojno napoved Izraela

Po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, ki je sprožil vojno v Gazi, so se prej občasni spopadi med Hezbolahom in Izraelom zaostrili. Hezbolah je v znak solidarnosti s Palestinci obstreljeval izraelske položaje, izraelska vojska je odgovarjala z zračnimi napadi in obstreljevanjem položajev Hezbolaha v Libanonu.

Po množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov gibanja sredi septembra, v kateri je bilo ubitih 39 ljudi, več tisoč pa ranjenih, je Nasrala v svojem zadnjem sporočilu javnosti odgovornost pripisal Izraelu in posvaril, da je prestopil vse meje. Priznal je, da je gibanje utrpelo udarec brez primere. Izrael ni prevzel odgovornosti, je pa močno okrepil napade na cilje v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več sto ljudi, na tisoče pa ranjenih.

Kot naslednika omenjajo bratranca Hašema Safiedina

Umor prvega moža Hezbolaha postavlja tudi vprašanje njegovega nasledstva. Kot možnega kandidata omenjajo njegovega bratranca Hašema Safiedina, ki je bil v gibanju doslej zadolžen za izobrazbo mladih in finance.

Safiedin je sodeloval pri nakupu orožja v poslih s Teheranom, še posebej z Iransko revolucionarno gardo, je poročala dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl. "Tam mu očitno zaupajo," pravi Švegl, ki dodaja, da je pred njim težka naloga, saj bo prevzel res načeto gibanje.

V prihodnosti se bo bolj moral zanesti na zaveznike v regiji, pravi Švegl, to so jemenski hutijevci, šiitske milice v Iraku in Siriji, ki pravijo, da že prihajajo v Libanon in se bodo pomagale boriti proti Izraelu.

Safiedin je kot vodja izvršnega sveta nadzoroval politične zadeve Hezbolaha. Je tudi član sveta džihada, ki vodi vojaške operacije skupine.

Prav tako kot njegov bratranec Nasrala je bil tudi on duhovnik, ki je nosil črn turban, ki označuje duhovno nasledstvo preroka Mohameda.

Ameriško zunanje ministrstvo ga je leta 2017 označilo za terorista, Safiedin pa je glasno kritiziral ameriško politiko. V odziv na ameriški pritisk na Hezbolah je leta 2017 izjavil: "Ta duševno ovirana, nora ameriška administracija s Trumpom na čelu ne bo mogla škodovati uporu," in zatrdil, da bi takšni ukrepi le okrepili Hezbolahovo odločnost.

Safiedin je v javnosti pogosto izražal militantno držo Hezbolaha in tudi podporo Palestincem. Junija je po uboju še enega Hezbolahovega poveljnika Izraelu zagrozil z zaostrovanjem. "Naj se sovražnik pripravi na jok in stok," je dejal na pogrebu. Na nedavni prireditvi v Dahiji, Hezbolahovi trdnjavi v južnem predmestju Bejruta, pa je v znak solidarnosti s palestinskimi borci izjavil: "Naša zgodovina, naše orožje in naše rakete so z vami."