Ameriški uradnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je agenciji Reuters dejal, da so ZDA opazile prerazporejanje izraelskih vojakov, kar nakazuje, da je ofenziva neizbežna, vendar več informacij ni želel posredovati.

Drugi ameriški varnostni vir je še navedel, da naj bi bila načrtovana izraelska kampanja manjša od zadnje vojne proti Hezbolahu leta 2006 in naj bi se osredotočila na odstranitev vojaške infrastrukture ob meji, s čimer namerava Izrael odpraviti grožnjo izraelskim obmejnim skupnostim.

Iz Pentagona so sporočili, da se ZDA in Izrael še vedno pogovarjajo "o najboljši poti naprej". Obenem so še dodali, da jih je Izrael obvestil o nedeljskem napadu na jemenska pristanišča, vendar napada z njimi ni uskladil. V napadu so umrli štirje ljudje, 57 pa je bilo ranjenih, Hutijevci pa so napovedali, da bodo okrepili vojaške operacije proti Izraelu.

Ameriški veleposlanka pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield je dejala, da si ZDA želijo deeskalacije in širjenja nasilja na Bližnjem vzhodu.

"Želimo najti pot do miru, da bodo varni tako Palestinci in Izraelci, in da bodo Libanonci in Izraelci, ki živijo na severni meji, varni in zaščiteni," je dejala Thomas-Greenfield.

K umiritvi razmer pozvala tudi Francija in Indija

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noel Barrot je znova pozval Izrael, naj ne izvede kopenske invazije v Libanonu.

"Pozivam Izrael, naj se vzdrži vsakršnega kopenskega vdora in naj preneha streljati. Hezbolah pozivam, naj stori enako in se vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko povzročila destabilizacijo regije," je dejal Barrot novinarjem v Libanonu, kamor je prišel v nedeljo zvečer.

V Libanonu sta umrla že dva francoska državljana, je dejal Barrot, ki je nadziral dostavo 12 ton humanitarne pomoči, med katerimi so tudi zaloge za zdravljenje 1000 hudih poškodb. V prihodnjih nekaj tednih pripravljajo drugo dostavo.

Indijski premier Narendra Modi je medtem sporočil, da je z Netanjahujem govoril o nedavnih dogodkih in poudaril potrebo po umiritvi razmer. "Terorizem nima mesta v našem svetu. Ključnega pomena je preprečiti regionalno zaostrovanje in zagotoviti varno izpustitev vseh talcev," je Modi sporočil na družbenem omrežju X.

Netanjahu opozoril Iran: Izrael lahko doseže vse kraje na Bližnjem vzhodu

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v triminutnem videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad, obtožil iransko vlado, da je na račun lastnega ljudstva pogreznila Bližnji vzhod v "globljo vojno".

"Na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči, ni kraja, kamor ne bi šli, da bi zaščitili naše ljudi in našo državo. Vprašajte Mohameda Deifa. Vprašajte Nasralo," je v angleščini na posnetku, s katerim naj bi nagovarjal iranski narod, dejal Netanjahu. Prepričan je, da bo trenutek, ko bo Iran "končno svoboden", prišel prej, kot si ljudje mislijo.

"Iran bo cvetel kot še nikoli prej. Ali se to ne sliši bolje kot neskončna revščina, zatiranje in vojna? Ne dovolite, da majhna skupina fanatičnih teokratov uniči vaše upe in sanje. Zaslužite si več. Iranci morate vedeti, da vam Izrael stoji ob strani. Naj nas skupaj čakata prihodnost blaginje in miru," je še dodal.

Hezbolah: Imenovanje novega vodje bo hitro

Prvič po petkovem izraelskem napadu na Bejrut, v katerem je umrl vodja Hezbolaha Hasan Nasrala, se je oglasil njegov namestnik Naim Kasem in napovedal, da bodo novega vodjo izbrali ob prvi priložnosti. Kot je pojasnil, bo imenovanje hitro, saj imajo vsi poveljniki Hezbolaha že določene namestnike.

Kasem je potrdil, da so Nasralo ubili skupaj s štirimi ljudmi, med katerimi sta bila iranski general Abas Nilforušan in poveljnik južnih enot Hezbolaha Ali Karak. Prvotne izraelske navedbe, da so v napadu ubili približno 20 visokih predstavnikov Hezbolaha, je zavrnil kot neresnične.

Smrt Nilforušana skupaj z Nasralo je že v soboto potrdil iranski zunanji minister Abas Aragči in napovedal, da ne bo ostala nekaznovana.

Hezbolah je po lastnih navedbah pripravljen na izraelsko kopensko ofenzivo na državo. "Vemo, da bo bitka dolga in da smo pripravljeni na vse možnosti, tudi na kopensko ofenzivo, če se bo Izrael odločil zanjo," je povedal Kasem in dodal, da Izraelu ne bo uspelo okrniti njihovih vojaških zmožnosti.

Po besedah Kasema borci Hezbolaha še naprej izstreljujejo rakete do 150 kilometrov globoko na izraelsko ozemlje. "Zmagali bomo, kot smo zmagali v osvoboditvi leta 2006 in premagali izraelskega sovražnika," je zatrdil.

"Odstranitev Nasrale ne pomeni konca"

Po poročanju izraelskih medijev je obrambni minister Joav Galant na možnost kopenske operacije proti Hezbolahu že prej namignil v pogovoru z vojaki na severu Izraela. "Odstranitev Nasrale je pomemben korak, vendar to ni konec. Da bi prebivalce severa varno vrnili na njihove domove, bomo aktivirali vse svoje zmogljivosti, vključno z vami," je dejal vojakom blizu libanonske meje.

Izrael je že večkrat zatrdil, da bo storil vse, kar je potrebno za varno vrnitev izraelskih državljanov na sever države, od koder so se morali umakniti zaradi raketnih napadov Hezbolaha, pri tem pa ni izključil kopenske ofenzive na Libanon, na kar naj bi bile izraelske sile pripravljene.

Začasni libanonski premier Nadžib Mikati je v ponedeljek dejal, da je njegova vlada pripravljena v celoti uresničiti resolucijo ZN-a, ki je bila namenjena končanju oborožene prisotnosti Hezbolaha južno od reke Litani kot del sporazuma o ustavitvi vojne z Izraelom. Mikati je zatrdil, da bi lahko libanonsko vojsko napotili južno od reke, ki leži približno 30 kilometrov od meje z Izraelom.

Ubit vodja Hamasa v Libanonu

Izrael tudi po uboju Nasrale nadaljuje napade na Libanon, kjer je bilo po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje v nedeljo ubitih najmanj 105 ljudi, še 359 pa jih je bilo ranjenih.

V izraelskem napadu v soseski Kola v središču Bejruta so bili v ponedeljek zgodaj zjutraj ubiti trije člani Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), ki je članica Palestinske osvobodilne organizacije.

Tarča drugega izraelskega napada je bilo stanovanje, ki je pripadalo islamistični skupini Džama Islamija. To je bil prvi izraelski napad v središču Bejruta od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. Izrael je v zadnjih dneh večkrat bombardiral sosesko Dahije v južnem predmestju libanonske prestolnice, kjer naj bi bil pod eno od stanovanjskih stavb sedež gibanja Hezbolah.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je ob tem danes sporočilo, da je bil v izraelskem zračnem napadu na jugu Libanona blizu mesta Tir ubit njihov vodja operacij v Libanonu in eden od vodilnih članov gibanja v tujini, Fatah Šarif Abu al Amin.

Izraelska vojska je sporočila, da je davi izvedla nove napade na več deset ciljev gibanja Hezbolah v dolini Beka na vzhodu Libanona, ki velja za oporišče Hezbolaha. "Izrael bo še naprej silovito napadal, onesposabljal in uničeval vojaške zmogljivosti in infrastrukturo Hezbolaha v Libanonu," je navedla v izjavi na omrežju Telegram.

Hezbolah je medtem po poročanju izraelske vojske nadaljeval zračne napade na sever Izraela. V enem od napadov z brezpilotnimi letalniki naj bi zadeli izraelsko plinsko ploščad Kariš, z raketami naj bi obstreljevali tudi mesto Safed. O škodi ali žrtvah ne poročajo.

Nemčija evakuirala določeno osebje iz veleposlaništev

Nemčija je iz svojega veleposlaništva v Libanonu evakuirala nekaj uslužbencev, njihove družine in nekaj nemških državljanov z ogroženim zdravjem. Sporočila je še, da bo še naprej podpirala tiste, ki poskušajo zapustiti državo.

Nemško zunanje ministrstvo je konec tedna ponovno zvišalo stopnjo nevarnosti v svojih misijah v Bejrutu, Ramali in Tel Avivu, čeprav tamkajšnja veleposlaništva še vedno delujejo.
V Libanonu je trenutno registriranih 1.800 nemških državljanov, je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva, ki je dodal, da se pri evakuiranju usklajujejo z nemškim obrambnim ministrstvom.

Od ponedeljka ubitih več kot tisoč ljudi

Izrael je napade na Libanon okrepil pred tednom dni in od prejšnjega ponedeljka, ko je bil v tej državi najsmrtonosnejši dan od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, je bilo skupno ubitih več kot tisoč ljudi, med njimi tudi več vodilnih članov oboroženega gibanja Hezbolah.

Na deset tisoče ljudi je zaradi izraelskih napadov zapustilo svoje domove. Visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi je dejal, da je v Libanonu razseljenih več kot 200.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Sirijo.

Libanonski premier Mikati je v nedeljo trenutno razseljevanje Libanoncev označil za najobsežnejše v zgodovini države in dejal, da je številka zelo visoka in bi lahko dosegla milijon, kar bi pomenilo šestino prebivalstva države. Kot je pojasnil, ljudje bežijo iz Bejruta in drugih delov države, vključno z južnimi območji ob meji z Izraelom.

Svetovna zdravstvena organizacija je medtem sporočila, da je libanonski zdravstveni sistem zaradi stopnjevanja nasilja preobremenjen, ter opozorila, da so razseljeni ljudje izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni. Med 23. in 27. septembrom je bilo razseljenih 118.466 oseb, je navedla agencija ZN-a.