Ameriški uradnik, ki je želel ostati anonimen, je agenciji Reuters dejal, da so ZDA opazile prerazporejanje izraelskih vojakov, kar nakazuje, da je ofenziva neizbežna, vendar več informacij ni želel posredovati. Po poročanju Guardiana so izraelske sile začele obstreljevati nekatere vasi ob meji in v manjših skupinah vdirati na ozemlje Libanona. Pozneje so v Bejrutu odjeknile eksplozije, poroča Reuters, podrobnosti za zdaj niso znane.

Izraelska vojska je že popoldne območja okoli občin Metula, Misgav Am in Kfar Giladi na severu Izraela blizu meje z Libanonom razglasila za zaprto vojaško območje in vanje prepovedala vstop.

Poziv libanonske vojske k evakuaciji

Libanonska vojska je zvečer izdala nujno opozorilo prebivalcem južnega predmestja Bejruta, naj se umaknejo na varno, saj da je pričakovati raketne napade na tarče Hezbolaha. Že predtem se je vojska umaknila z več položajev na južni meji z Izraelom približno pet kilometrov v notranjost, je za Reuters dejal vir v libanonskih varnostnih silah. Kot je znano, ima Libanon svojo uradno vojsko, vzporedno pa v državi deluje tudi Hezbolahova vojska, ki je od uradne občutno močnejša.

Hezbolah je po lastnih navedbah začel napadati izraelske sile na meji.

Drugi ameriški varnostni vir je še navedel, da naj bi bila načrtovana izraelska kampanja manjša od zadnje vojne proti Hezbolahu leta 2006 in naj bi se osredotočila na odstranitev vojaške infrastrukture ob meji, s čimer namerava Izrael odpraviti grožnjo izraelskim obmejnim skupnostim.

Iz Pentagona so sporočili, da se ZDA in Izrael še vedno pogovarjajo "o najboljši poti naprej". Obenem so še dodali, da jih je Izrael obvestil o nedeljskem napadu na jemenska pristanišča, vendar napada z njimi ni uskladil. V napadu so umrli štirje ljudje, 57 pa je bilo ranjenih, Hutijevci pa so napovedali, da bodo okrepili vojaške operacije proti Izraelu.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield je dejala, da si ZDA želijo umiritev razmer in širjenja nasilja na Bližnjem vzhodu.

"Želimo najti pot do miru, da bodo varni tako Palestinci kot Izraelci in da bodo Libanonci in Izraelci, ki živijo na severni meji, varni in zaščiteni," je dejala Thomas-Greenfield.

Pentagon je sporočil, da bodo ZDA na Bližnji vzhod napotile več tisoč dodatnih vojakov, ki bodo prispevali k varnosti in po potrebi branili Izrael. Napotenih bo tudi več bojnih letal, med drugim F-15e, F-16 in F-22. Z novimi silami bo skupno število ameriških vojakov v regiji znašalo približno 43.000, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Predsednik ZDA Joe Biden je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA na vprašanje, ali je seznanjen z izraelskimi načrti za skorajšnji začetek omejene kopenske operacije, odgovoril, da nasprotuje izraelski kopenski operaciji v Libanonu, in dodal: "Vem več, kot si mislite. Strinjam se, da bi se morali ustaviti. Zdaj bi se morala zgoditi prekinitev ognja."

Zunanji ministri EU-ja ponovili poziv k prekinitvi ognja

Vsakršno nadaljnje vojaško posredovanje bi dramatično poslabšalo razmere, je zaradi bojazni pred morebitno izraelsko kopensko ofenzivo na Libanon posvaril zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

"Evropska unija ponavlja poziv k prekinitvi ognja med Hezbolahom in Izraelom, da bi obe strani implementirali resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in omogočili vrnitev razseljenih ljudi," je po videokonferenčnem zasedanju dejal Borrell, ki je na službeni poti v Mehiki.

"Zagotoviti je treba suverenost Libanona in Izraela. Vsakršno nadaljnje vojaško posredovanje bi dramatično poslabšalo razmere, tako da se mu je treba izogniti," je posvaril pred morebitno dodatno zaostritvijo razmer na območju, kjer narašča strah pred kopensko ofenzivo izraelske vojske na Libanon.

Poudaril je še ključno vlogo libanonskih oboroženih sil pri zagotavljanju stabilnosti doma in v regiji. "Vendar pa za to potrebujejo našo podporo," je dodal Borrell. EU je ta mesec že sprejel odločitev o podpori libanonski vojski in jo je pripravljen povečati, je še povedal po zasedanju zunanjih ministrov članic Unije.

Pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti pa ima po mnenju Evropske unije tudi mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil). Borrell je vse strani pozval, naj jo podprejo.

Guterres nasprotuje vsakršni izraelski kopenski invaziji v Libanonu

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil nasprotovanje kakršni koli kopenski invaziji Izraela na Libanon, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

"Ne želimo videti nobene kopenske invazije," je na novinarski konferenci povedal Dujarric in poudaril, da ZN-ove mirovne sile v Libanonu Unifila ostajajo na svojih položajih, a jim intenzivnost spopadov onemogoča gibanje in možnost opravljanja nalog, ki so jim naložene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Glede na intenzivnost raketnih napadov, ki letijo sem in tja, ne morejo patruljirati," je še dodal.

Erdogan: ZN bi moral priporočiti uporabo sile, če Izrael ne bo ustavljen

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v ponedeljek dejal, da bi morala Generalna skupščina Združenih narodov priporočiti uporabo sile, če Varnostni svet ZN-a ne bo ustavil izraelskih napadov v Gazi in Libanonu.

"Generalna skupščina ZN-a bi morala priporočiti uporabo sile, kot je to storila z resolucijo enotnost za mir iz leta 1950, če Varnostni svet ne more pokazati potrebne volje," je dejal Erdogan po seji vlade v Ankari.

Resolucija določa, da lahko Generalna skupščina ZN-a posreduje, če zaradi nesoglasij med petimi stalnimi članicami, ki imajo pravico veta – Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo, Rusijo in Združenimi državami Amerike –, Varnostnemu svetu ne uspe ohraniti mednarodnega miru. Varnostni svet je edini organ ZN-a, ki lahko običajno sprejema pravno zavezujoče odločitve, kot sta odobritev uporabe sile in uvedba sankcij.

Erdogan je tudi dodal, da ga žalosti, ker muslimanske države ne zavzamejo dejavnejšega stališča do Izraela, in jih pozval, naj sprejmejo gospodarske, diplomatske in politične ukrepe proti Izraelu, da bi ga prisilili k sprejetju premirja.

K umiritvi razmer pozvali tudi Francija in Indija

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noel Barrot je znova pozval Izrael, naj ne izvede kopenske invazije v Libanonu.

"Pozivam Izrael, naj se vzdrži vsakršnega kopenskega vdora in naj preneha streljati. Hezbolah pozivam, naj stori enako in se vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko povzročila destabilizacijo regije," je dejal Barrot novinarjem v Libanonu, kamor je prišel v nedeljo zvečer.

V Libanonu sta umrla že dva francoska državljana, je dejal Barrot, ki je nadziral dostavo 12 ton humanitarne pomoči, med katerimi so tudi zaloge za zdravljenje 1000 hudih poškodb. V prihodnjih nekaj tednih pripravljajo drugo dostavo.

Indijski premier Narendra Modi je medtem sporočil, da je z Netanjahujem govoril o nedavnih dogodkih in poudaril potrebo po umiritvi razmer. "Terorizem nima mesta v našem svetu. Ključnega pomena je preprečiti regionalno zaostrovanje in zagotoviti varno izpustitev vseh talcev," je Modi sporočil na družbenem omrežju X.

Netanjahu opozoril Iran: Izrael lahko doseže vse kraje na Bližnjem vzhodu

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v triminutnem videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad, obtožil iransko vlado, da je na račun lastnega ljudstva pogreznila Bližnji vzhod v "globljo vojno".

"Na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči, ni kraja, kamor ne bi šli, da bi zaščitili naše ljudi in našo državo. Vprašajte Mohameda Deifa. Vprašajte Nasralo," je v angleščini na posnetku, s katerim naj bi nagovarjal iranski narod, dejal Netanjahu. Prepričan je, da bo trenutek, ko bo Iran "končno svoboden", prišel prej, kot si ljudje mislijo.

"Iran bo cvetel kot še nikoli prej. Ali se to ne sliši bolje kot neskončna revščina, zatiranje in vojna? Ne dovolite, da majhna skupina fanatičnih teokratov uniči vaše upe in sanje. Zaslužite si več. Iranci morate vedeti, da vam Izrael stoji ob strani. Naj nas skupaj čakata prihodnost blaginje in miru," je še dodal.

Hezbolah: Imenovanje novega vodje bo hitro

Prvič po petkovem izraelskem napadu na Bejrut, v katerem je umrl vodja Hezbolaha Hasan Nasrala, se je oglasil njegov namestnik Naim Kasem in napovedal, da bodo novega vodjo izbrali ob prvi priložnosti. Kot je pojasnil, bo imenovanje hitro, saj imajo vsi poveljniki Hezbolaha že določene namestnike.

Kasem je potrdil, da so Nasralo ubili skupaj s štirimi ljudmi, med katerimi sta bila iranski general Abas Nilforušan in poveljnik južnih enot Hezbolaha Ali Karak. Prvotne izraelske navedbe, da so v napadu ubili približno 20 visokih predstavnikov Hezbolaha, je zavrnil kot neresnične.

Smrt Nilforušana skupaj z Nasralo je že v soboto potrdil iranski zunanji minister Abas Aragči in napovedal, da ne bo ostala nekaznovana.

Hezbolah je po lastnih navedbah pripravljen na izraelsko kopensko ofenzivo na državo. "Vemo, da bo bitka dolga in da smo pripravljeni na vse možnosti, tudi na kopensko ofenzivo, če se bo Izrael odločil zanjo," je povedal Kasem in dodal, da Izraelu ne bo uspelo okrniti njihovih vojaških zmožnosti.

Po besedah Kasema borci Hezbolaha še naprej izstreljujejo rakete do 150 kilometrov globoko na izraelsko ozemlje. "Zmagali bomo, kot smo zmagali v osvoboditvi leta 2006 in premagali izraelskega sovražnika," je zatrdil.

"Odstranitev Nasrale ne pomeni konca"

Po poročanju izraelskih medijev je obrambni minister Joav Galant na možnost kopenske operacije proti Hezbolahu že prej namignil v pogovoru z vojaki na severu Izraela. "Odstranitev Nasrale je pomemben korak, vendar to ni konec. Da bi prebivalce severa varno vrnili na njihove domove, bomo aktivirali vse svoje zmogljivosti, vključno z vami," je dejal vojakom blizu libanonske meje.

Izrael je že večkrat zatrdil, da bo storil vse, kar je potrebno za varno vrnitev izraelskih državljanov na sever države, od koder so se morali umakniti zaradi raketnih napadov Hezbolaha, pri tem pa ni izključil kopenske ofenzive na Libanon, na kar naj bi bile izraelske sile pripravljene.

Začasni libanonski premier Nadžib Mikati je v ponedeljek dejal, da je njegova vlada pripravljena v celoti uresničiti resolucijo ZN-a, ki je bila namenjena končanju oborožene prisotnosti Hezbolaha južno od reke Litani kot del sporazuma o ustavitvi vojne z Izraelom. Mikati je zatrdil, da bi lahko libanonsko vojsko napotili južno od reke, ki leži približno 30 kilometrov od meje z Izraelom.

Ubit vodja Hamasa v Libanonu

Izrael tudi po uboju Nasrale nadaljuje napade na Libanon, kjer je bilo po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje v nedeljo ubitih najmanj 105 ljudi, še 359 pa jih je bilo ranjenih.

V izraelskem napadu v soseski Kola v središču Bejruta so bili v ponedeljek zgodaj zjutraj ubiti trije člani Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), ki je članica Palestinske osvobodilne organizacije.

Tarča drugega izraelskega napada je bilo stanovanje, ki je pripadalo islamistični skupini Džama Islamija. To je bil prvi izraelski napad v središču Bejruta od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. Izrael je v zadnjih dneh večkrat bombardiral sosesko Dahije v južnem predmestju libanonske prestolnice, kjer naj bi bil pod eno od stanovanjskih stavb sedež gibanja Hezbolah.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je ob tem danes sporočilo, da je bil v izraelskem zračnem napadu na jugu Libanona blizu mesta Tir ubit njihov vodja operacij v Libanonu in eden od vodilnih članov gibanja v tujini, Fatah Šarif Abu al Amin.

Izraelska vojska je sporočila, da je davi izvedla nove napade na več deset ciljev gibanja Hezbolah v dolini Beka na vzhodu Libanona, ki velja za oporišče Hezbolaha. "Izrael bo še naprej silovito napadal, onesposabljal in uničeval vojaške zmogljivosti in infrastrukturo Hezbolaha v Libanonu," je navedla v izjavi na omrežju Telegram.

Hezbolah je medtem po poročanju izraelske vojske nadaljeval zračne napade na sever Izraela. V enem od napadov z brezpilotnimi letalniki naj bi zadeli izraelsko plinsko ploščad Kariš, z raketami naj bi obstreljevali tudi mesto Safed. O škodi ali žrtvah ne poročajo.

Nemčija evakuirala določeno osebje iz veleposlaništev

Nemčija je iz svojega veleposlaništva v Libanonu evakuirala nekaj uslužbencev, njihove družine in nekaj nemških državljanov z ogroženim zdravjem. Sporočila je še, da bo še naprej podpirala tiste, ki poskušajo zapustiti državo.

Nemško zunanje ministrstvo je konec tedna ponovno zvišalo stopnjo nevarnosti v svojih misijah v Bejrutu, Ramali in Tel Avivu, čeprav tamkajšnja veleposlaništva še vedno delujejo.
V Libanonu je trenutno registriranih 1.800 nemških državljanov, je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva, ki je dodal, da se pri evakuiranju usklajujejo z nemškim obrambnim ministrstvom.

Od ponedeljka ubitih več kot tisoč ljudi

Izrael je napade na Libanon okrepil pred tednom dni in od prejšnjega ponedeljka, ko je bil v tej državi najsmrtonosnejši dan od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, je bilo skupno ubitih več kot tisoč ljudi, med njimi tudi več vodilnih članov oboroženega gibanja Hezbolah.

Na deset tisoče ljudi je zaradi izraelskih napadov zapustilo svoje domove. Visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi je dejal, da je v Libanonu razseljenih več kot 200.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Sirijo.

Libanonski premier Mikati je v nedeljo trenutno razseljevanje Libanoncev označil za najobsežnejše v zgodovini države in dejal, da je številka zelo visoka in bi lahko dosegla milijon, kar bi pomenilo šestino prebivalstva države. Kot je pojasnil, ljudje bežijo iz Bejruta in drugih delov države, vključno z južnimi območji ob meji z Izraelom.

Svetovna zdravstvena organizacija je medtem sporočila, da je libanonski zdravstveni sistem zaradi stopnjevanja nasilja preobremenjen, ter opozorila, da so razseljeni ljudje izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni. Med 23. in 27. septembrom je bilo razseljenih 118.466 oseb, je navedla agencija ZN-a.