Več tisoč Judov se je z izraelskimi zastavami podalo na pohod skozi muslimansko četrt starega mestnega jedra Jeruzalema, ki je od leta 1967 pod izraelsko okupacijo.

Judovski nacionalisti so v staro mestno jedro vstopili skozi Damaščanska vrata, pri čemer je več mladih udeležencev vzklikalo "smrt Arabcem" in "Arabec je ku*** sin".

Na ulicah starega mestnega jedra je sledilo več fizičnih obračunavanj med Judi in Palestinci. Na družbenih omrežjih se širijo posnetki udeleženca shoda, ki iz neposredne bližine sproži pločevinko solzivca v obraz starejše palestinske ženske.

Vzhodni Jeruzalem je zaradi shoda pod strogim nadzorom izraelskih varnostnih sil. Na ulicah je okoli 3000 pripadnikov, ki so tudi večkrat posredovali.

Rekordno število Judov v Al Aksi

Številni judovski nacionalisti so pred shodom po starem mestnem jedru obiskali mošejo Al Aksa. Na čelu je bil Itamar Ben-Gvir, voditelj ultranacionalistične judovske stranke Otzma Jehudit.

Dopisnica Al Džazire Najvan Simri poroča, da so ob tem izraelske varnostne sile zasedle streho molitvene dvorane Al Qibli in zaustavile palestinske vernike, da so ultranacionalistom dovolili neoviran prehod skozi mošejo. Palestinskim novinarjem in fotografom so ob tem preprečili vstop v mošejo in jim grozili z aretacijo.

Številni Judje kljub prepovedi molili v mošeji

Izraelska policija je pozneje sporočila, da je Al Akso danes "obiskalo" 2600 Judov, kar je rekordno število v enem dnevu. Nekateri med njimi so po poročanju Reutersa nosili izraelske zastave in peli izraelsko himno. Številni med njimi so bili oblečeni v tradicionalna verska oblačila in so na območju tudi molili, kar je sicer prepovedano.

Pridigar v mošeji, šejk Ikrima Sabri, je obsodil njihovo vedenje. "To, kar se je danes zgodilo v mošeji Al Aksa, se ni zgodilo že od leta 1967," je dejal. Izrael je leta 1967 okupiral palestinski ozemlji Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg.

Palestinsko oboroženo gibanje Hamas, ki ga zahodne države uvrščajo med teroristične organizacije, je odgovornost za dogajanje pripisalo izraelski vladi. "Izraelska vlada je v celoti odgovorna za vse te nepremišljene politike in njihove posledice," je za Reuters povedal višji uradnik Hamasa Basem Naim.

Al Aksa sveti kraj tako za muslimane kot za Jude

Mošeja Al Aksa velja za tretji najsvetejši kraj za muslimane, hkrati pa je območje tudi judovski sveti kraj, saj sta tam nekoč stala dva judovska templja. Mošeja stoji na Tempeljskem griču, kot ga imenujejo Judje, muslimani pa Žlahtno svetišče.

Območje je pod muslimansko upravo, za varnost pa je odgovoren Izrael. V skladu s sporazumom z muslimanskimi oblastmi lahko Judje svetišče obiščejo, vendar tam ne smejo moliti.

Na območju so čez dan izbruhnili spopadi med Palestinci in policijo. Palestinski protestniki so proti policistom metali kamenje, policija pa je posredovala z lažnimi granatami.

Izraelska vlada kljub pozivom ni odpovedala shoda

Izraelska vlada dogodka ni odpovedala, čeprav so se tudi znotraj koalicije pojavljali pozivi, naj znova premisli o dogodku, poroča Al Džazira. "Parada zastav bo potekala kot običajno, po načrtovani trasi, kot že desetletja," je v petek povedal izraelski premier Naftali Benet.

Hamas in PFLP pozvala k "obrambi" Al Akse

Vplivno palestinsko oboroženo gibanje Hamas, ki nadzira palestinsko ozemlje Gaza, je v soboto Palestince v Gazi, na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu ter palestinske državljane Izraela pozvalo, naj "v nedeljo vstanejo v obrambo Jeruzalema in mošeje Al Aksa".

Levičarska skupina Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP) je obsodila "brutalno agresijo" izraelske okupacije na palestinsko ljudstvo in izrazila pripravljenost na "branjenje svetega mesta in palestinskega ljudstva z vsemi sredstvi in metodami". "Oskrunitev kompleksa Al Aksa je nevaren prestopek, za katerega bo sovražnik plačal," so še sporočili.

Shod običajno spremljajo sovražni vzkliki

Vsakoletni pohod izraelskih skrajno desničarskih skupin skozi Vzhodni Jeruzalem običajno spremljajo vihtenje zastav in vzkliki, kot so "smrt Arabcem" in "prihaja druga nakba" – izraz, s katerim Palestinci označujejo dogodke ob nastanku Izraela leta 1948, ko je bilo z domov historične Palestine pregnanih 750.000 Palestincev.

Izrael je sicer Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem osvojil v vojni leta 1967 in si ju priključil. Mednarodna skupnost priključitve ne priznava. Palestinci Vzhodni Jeruzalem obravnavajo za svojo prestolnico.

Lani v tem času 11-dnevna vojna

Lani je bil pohod ob obletnici zasedbe Vzhodnega Jeruzalema odpovedan zaradi raketnih napadov Hamasa, ki nadzoruje območje Gaze, na ozemlje Izraela. Izrael se je odzval s povračilnim napadom, kar je vodilo v 11-dnevno vojno, v katerih je umrlo 255 Palestincev in 14 Izraelcev.