"Mogoče je, da jo je povzročila malomarnost ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo," je o vzroku eksplozije v pristanišču v libanonski prestolnici dejal Aoun.

Dodal je, da je v četrtek francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga je sprejel v Bejrutu, osebno prosil za fotografije iz zraka. Tako bi lahko ugotovili, ali so bili v času eksplozije v zračnem prostoru letala ali rakete. "Če fotografij ne bomo mogli dobiti od Francozov, bomo prosili druge države," je dejal 85-letni predsednik.

Libanonske oblasti so sicer do zdaj zatrjevale, da je eksplozijo povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata, ki je bil v nevarnih pogojih uskladiščen v bejrutskem pristanišču od leta 2013.

Aoun je ob tem zavrnil pozive k mednarodni preiskavi dogodka. Na novinarjevo vprašanje, ali nasprotuje mednarodni preiskavi, je odgovoril "seveda". Ocenil je, da bi to "razvodenelo resnico".

Pridržali 21 ljudi

Pozval je, da se hitro zagotovi pravica, in zatrdil, da se preiskavi ne bodo izognili niti najvišji uradniki niti navadni delavci. Potrdil je, da v povezavi z eksplozijo zaslišujejo 20 ljudi.

Vlada je dala preiskovalnemu odboru, ki preiskuje eksplozijo, štiri dni časa, da ugotovi odgovornost za dogodek.

Pravosodni vir je medtem povedal, da so do zdaj v povezavi z eksplozijo pridržali 21 ljudi, med njimi tudi uslužbence carine in pristaniške delavce. Med pridržanimi je tudi glavni direktor pristanišča Hassan Koraytem.

Libanonsko vojaško sodišče naj bi zasliševalo še več deset drugih ljudi. Osredotoča se sicer na administrativno in varnostno osebje v pristanišču, pa tudi na predstavnike oblasti.

Po eksploziji sta odstopila dva funkcionarja, poslanec Marvan Hamade in libanonska veleposlanica v Jordaniji Tracy Chamoun, ki je dejala, da sta katastrofa in "popolna malomarnost" oblasti pokazali, da je potrebna zamenjava vodstva.

Hariri prst uperil v Hezbolah

Brat nekdanjega premierja Saada Haririja, Bahaa Hariri, pa je prst uperil v šiitsko gibanje Hezbolah, ki uživa podporo Irana. Kot je poudaril, je imelo gibanje pod nadzorom bejrutsko pristanišče in skladišče, kjer je bil shranjen amonijev nitrat. Poudaril je še, da ni mogel nihče v pristanišče ali iz njega, ne da bi za to vedel Hezbolah.

Vodja šiitskega gibanja Hassan Nasrallah je te očitke zavrnil. "Kategorično zanikam, da imamo kaj v pristanišču – ni ne skladišča orožja, ne bomb, ne pušk, ne nabojev in ne nitrata," je dejal. Dodal je, da tega ni bilo, ni in ne bo, kar bodo pokazale tudi preiskave.

Aoun se je sicer v televizijskem pogovoru odzval tudi na poziv Macrona k spremembi političnega sistema v državi in se zavzel za njegovo revizijo. Sistem je namreč po njegovih besedah "ohromljen in ne omogoča sprejemanja odločitev, ki bi jih lahko hitro uresničili".

Uradni vzrok še iščejo

V nesreči so bili uničeni celotni predeli mesta, do 300.000 ljudi je izgubilo dom ali je ta močno poškodovan. Po ocenah Unicefa je med njimi okoli 80.000 otrok, številni so ločeni od družin. Več deset ljudi je še pogrešanih, večinoma gre za delavce v pristanišču.

Kaj je sprožilo eksplozije, še ni znano. Oblasti pravijo, da so pred kratkim začeli obnovitvena dela na skladišču, medtem ko je blizu skladišče izdelkov za ognjemete.

Izbruhnili protivladni protesti

V Bejrutu so sicer sinoči izbruhnili novi protivladni protesti. Policija je zoper njih blizu parlamenta uporabila solzivec.

Protestniki so zahtevali odstop vlade. Al Džazira navaja poročanje državne libanonske Nacionalne tiskovne agencije (NNA), da so protestniki zažigali stvari, uničevali trgovine in metali kamne v pripadnike varnostnih sil. Več ljudi naj bi bilo v spopadih poškodovanih.

Ljudje krivijo skorumpirano oblast

Številni ljudje za eksplozijo krivijo malomarnost in skorumpiranost oblasti ter slabo upravljanje. Po poročanju nemškega portala Deutsche Welle je od četrtka več kot 40.000 ljudi podpisalo peticijo, ki poziva Francijo, naj znova prevzame nadzor nad Libanonom za prihodnjih 10 let.

Peticija pravi, da so libanonske oblasti pokazale "popolno nezmožnost varovati in upravljati državo". Peticija opozarja na "propadajoč sistem, korupcijo, terorizem in milico".

Francija je nadzirala Libanon med letoma 1920 in 1945 v okviru mandata, vzpostavljenega po prvi svetovni vojni.

Reševalci se še naprej trudijo najti preživele. V četrtek, dva dni po eksploziji, je francoska reševalna ekipa sporočila, da so še vedno dobre možnosti, da najdejo ljudi, ki so preživeli.

Medtem so pod posebnim pritiskom bejrutske bolnišnice. Minister za zdravstvo Hamad Hasan je dejal, da libanonskemu zdravstvu primanjkuje bolnišničnih postelj in opreme za zdravljenje poškodovanih.

Zdravstveni sistem je bil že pred eksplozijo na preizkušnji zaradi novega koronavirusa. Po nesreči so zaznali porast števila novih okužb, ki jih je po uradnih podatkih v državi skupno 4604.

Agencije Združenih narodov so danes izrazile skrb zaradi pomanjkanja ključnih zalog hrane in medicinskih pripomočkov v Bejrutu. Ob tem so se zavezale, da bodo v opustošeno mesto poslale večje pošiljke.

V nedeljo donatorska konferenca

Bejrut bo po Macronu v soboto obiskal še predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je ob napovedi obiska dejal, da "šokirani in užaloščeni stojimo ob strani vsem prizadetim, ki jim bomo pomagali". Srečal se bo z libanonskim predsednikom Michelom Aounom, predsednikom parlamenta Nabihom Berrijem ter premierjem Hasanom Diabom.

V nedeljo pa bo potekala donatorska konferenca za Bejrut, ki jo bo organizirala Francija, sodeloval pa bo tudi EU. V imenu Evropske komisije se je bo udeležil evropski komisar za humanitarno pomoč Janez Lenarčič.

Evropska unija je v četrtek sporočila, da je sprostila 33 milijonov evrov za nujno pomoč za Libanon, ki naj bi jih namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.